Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul

 
FAQ – ODGOVORI NA NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA O NARAVNI PASJI HRANI                   


V kolikor menite, da bi bilo potrebno dodati še kakšna vprašanja in odgovore o tovrstni prehrani, nam lahko predloge oziroma vprašanja pošljete tule.

  

1. Ali je hranjenje s surovimi mesnatimi kostmi drago?

2. Koliko konkretno stane takšna prehrana?

3. Kakšna količina hrane je potrebna za mojega psa?

4. Ali je hranjenje s surovo hrano res boljše? Bojim se, da ni tako popolna kot briketi in zato moj pes ne bo dobil vseh potrebnih hranil.

5. Nimam veliko časa - ali je taka prehrana časovno zamudna?

6. Kaj pa možnost okužbe psov s pokvarjenim mesom?

7. Kako lahko pri uporabi surovega mesa in kosti zagotovim higieno v kuhinji?

8. Katera čistila priporočate?

9. Ali lahko psu dajem naravno hrano, vendar v kuhani obliki?

10. Doma ni težav, ampak kako lahko psu zagotovim naravno prehrano na potovanju?

11. Ker odsvetujete kupljene priboljške, na kakšen način jih lahko nadomestim?

12. So pri taki prehrani potrebna prehranska dopolnila? Če so, katera in koliko?

13. Zakaj so potrebna še prehranska dopolnila, če pa psa že hranim z naravno hrano, za kakršno je njegovo telo prilagojeno?

14. Kaj pa, če sem vegetarijanec in mesa ne kupujem?

 
 

1. Ali je hranjenje s surovimi mesnatimi kostmi drago?


Ne.
Takšna prehrana je celo cenejša od industrijske, ker pri naravni hrani ni treba plačevati  predelave, pakiranja, blagovne znamke in reklame.


Poleg samega stroška predelave (stroji, elektrika ...) so v ceni briketov in konzerv vključeni še drugi izdelovalčevi stroški, recimo financiranje proizvodnje, komunalije, transport v tovarno in iz nje, vmesno skladiščenje, plače zaposlenih in ne nazadnje profit lastnikov. 


Ni težko izračunati, da pri vseh teh stroških preostane le malo denarja za sestavine. O tem, koliko so lahko takšne sestavine kakovostne, presodite sami.


Na vrh
 

2. Koliko konkretno stane takšna prehrana?


Odvisno od vrste hrane in dodatkov, ješčnosti psa in od tega, koliko se giblje. Povprečno pa stane od 8.- do 15.- € na teden. (Prihrani pa na kupe denarja za veteriranja ...) 


Toliko nanese, če odraslega psa (30 do 35 kg) hranimo s piščančjimi hrbti in vratovi, puranjimi stegni, ribo (1x ali 2x na teden), svinjskimi mesnatimi kostmi, surovimi jajci in mu občasno damo še  probiotični jogurt, olivno olje, maslo, mlete jajčne lupine, mleto laneno seme, sir, kislo in sladko smetano ipd. 


Znesek vključuje tudi občasno pripravo mesno-zelenjavne kaše (iz samih surovih sestavin) v kateri kot mesni del lahko uporabimo puranja jetrca, mleto meso ali kaj tretjega. Za podrobnosti kliknite tule. 


Enkrat na teden (občasno lahko dvakrat) naj se posti ali naj namesto obroka dobi surovo govejo kost za glodanje. Tak kratek post podaljšuje življenje in je za pse v divjini (ki še niso izgubili naravnih instinktov) normalen, saj hrana ni vedno na voljo. Občasno pa se zaradi čiščenja telesa postijo tudi po lastni volji, čeprav hrano imajo.


Na vrh

3. Kakšna količina hrane je potrebna za mojega psa?


Navodila so lahko samo približna, saj so psi zelo različni. 


Izračun iz točke 2 za odraslega, srednje velikega psa (30 do 35 kg), je na podlagi skoraj enoletnih izkušenj upošteval okoli 400 do največ 800 g hrane na dan. Goveje kosti so za glodanje in niso 'hrana', zato v to količino niso vštete. Vendar je količina res zelo okvirna, saj se psi med seboj zelo razlikujejo in tudi dva enako stara, enako velika psa iste pasme nimata enakih presnovnih potreb. 


Surova hrana je veliko izdatnejša in pri enaki količini priskrbi neprimerno več hranil kakor briketi. Pasji organizem jo tudi v veliko večji meri izkoristi, kar je razvidno med drugim tudi iz majhne količine iztrebkov. Ker jo obogatimo še z nekaterimi drugimi naravnimi hranili, je pes v gramih potrebuje veliko manj! 


Najbolje pa je, da pravo količino ugotovi za svojega psa vsak posebej.
Na začetku psi, ki so pretežki, pri prehodu na takšno kakovostno hrano sorazmerno hitro izgubijo odvečne kilograme in se teža stabilizira. Če bi pes hujšal še naprej ali če je imel že v osnovi normalno težo in se nam zdi, da postaja presuh, količino hrane rahlo povečamo. Poleg količine pa je pomembna tudi čimvečja pestrost živil. En ali dva obroka tedensko pa še vedno lahko preskočimo  oziroma je to za zdravje celo priporočljivo. Primerjajte to z življenjem v divjini, kjer mizica tudi ni "pogrnjena" vsak dan.  


Dober preizkus, ali je teža primerna, je, če s prsti potipamo rebra. Teža je zdrava, kadar rebra čutimo, ne smemo pa jih videti.


Na vrh

4. Ali je hranjenje s surovo hrano res boljše? Bojim se, da takšni obroki niso tako popolni kot briketi in da zato moj pes ne bo dobil vseh potrebnih hranil. 


Izraz "celovit", "popoln" ali "uravnotežen" obrok so si izmislili izdelovalci pasje hrane in je velika prevara. Psi so v divjini na milijone let preživeli brez "uravnotežene prehrane", pa jim ni čisto nič manjkalo. Nasprotno, prav nič ne govori v prid temu, da so imeli v vsakem obroku na voljo vsa potrebna hranila, in to v točno določenem razmerju. Seveda pa so jedli zelo različne stvari in je bil njihov jedilnik v povprečnem letu dni neprimerno pestrejši od današnjega.


In kaj so jedli v divjini? Pretežno kosti, meso, mozeg in druge maščobe ter hrustanec. Vsekakor ne koruze, soje, žit in riža. 


Ali so pepel, barvila, konzervansi, umetne arome, sintetična barvila in drugi aditivi "uravnotežen obrok"? Da o pesticidih, hormonih, antibiotikih in drugih kemikalijah, ki zastrupljajo njihov organizem, niti ne govorimo. 



Pepel je potreben kot "polnilo" (da je briketov več in je strošek izdelovalca manjši), medtem ko ga pes čisto nič ne potrebuje. Prav tako ne potrebuje barvil, ta so namenjena samo temu, da pritegnejo kupca (torej pospeševanju prodaje). Konzervansi so dodani zato, da je umetna hrana lahko dlje na policah; izdelovalec jo je tako redkeje prisiljen zavreči in to povečuje njegov profit. Umetne arome so prav tako potrebne samo izdelovalcu in nikomur drugemu: ker so cenene sestavine, predvsem koruza, žita itd., za psa nenaravne, je treba hrano z aditivi narediti bolj okusno in privlačno, sicer se ne bo prodajala. 


Najboljši odgovor, ali je surova prehrana najboljša zanj, pa vam bo dal vaš pes - z bleščečo dlako, ki tudi ob menjavi sezon skoraj ne izpada več; z belimi zobmi, ki jih ni potrebno več čistiti; sijočimi očmi, čistimi ušesi, kožo brez alergij, okrepljenimi sklepi, čvrstimi mišicami ter nepričakovano vitalnostjo in energijo. Preverjeno!


Taka prehrana tudi starejšemu psu v zelo kratkem času odvzame breme let in ga za nekaj let pomladi.


Na vrh

5. Nimam veliko časa - ali je taka prehrana časovno zamudna? 


Hranjenje s surovimi, mesnatimi kostmi (krajše SMK oz. angl. RMB – Raw Meaty Bones) ni nič bolj zamudno od dajanja briketov ali konzerv. V kolikor hranite psa samo s SMK, jih vzamete iz hladilnika in položite psu v njegovo skledo za hrano. Nekateri pa kosti prej še operejo. 


Po
možnosti ne uporabljajte kovinskih in plastičnih skled. Najbolj priporočljive so steklene. 


Psa je najbolje hraniti enkrat na dan (nekateri dajejo dva obroka, s tem ni nič narobe, vendar je bolje dajati le enega). En dan v tednu je postni dan. Takrat mu lahko namesto obroka damo kost za glodanje. Če dobiva dnevno dva obroka, preskočite oba ali pa preskočite po en dnevni obrok ob dveh različnih dnevih. 


Mnenja o surovi mesno-zelenjavni kaši so deljena. Vendar jetudi njeni pristaši ne dajejo vsak dan. Večinoma psu zadoščajo SMK z nekaj dodatki in to res ni zamudno. Glede na izkušnje se zavzemamo za srednjo pot: pripravo kaše enkrat tedensko ali enkrat na 14 dni. Kaša zdrži v hladinlinu 2-4 dni in jo kombiniramo s SMK. Preostali čas hranimo s SMK, odvisno od potreb in zdravstvenega stanja pa dodajamo še nekaj prehranskih dopolnil.


Na vrh

6. Kaj pa možnost okužbe s pokvarjenim mesom?


Psi so naravno odporni proti bakterijam (salmonela, E. coli itd.) v hrani. Za to poskrbi njihov prebavni sistem, saj so pasji prebavni encimi močne kisline. Te kisline tudi omogočijo, da pes zlahka prebavi nezgrizene in zgrizene dele kosti. Da jim bakterije ne škodijo, nam potrjuje dejstvo, da se divji psi in volkovi prehranjujejo tudi z mrhovino, ki včasih že gnije in razpada, pa zaradi tega nimajo nobenih težav. Vemo tudi, da psi in volkovi kosti radi zakopljejo in jih pojejo šele po nekaj tednih, ko že razpadajo.

To pa še ne pomeni, da pri pripravi in shranjevanju njihove hrane ni potrebna čistoča in previdnost. Ne samo zaradi psa, ampak tudi zaradi nas samih, ki seveda te naravne odpornosti proti škodljivim bakterijam v hrani nimamo. Previdnost še zlasti velja, če pripravljamo svojo in pasjo hrano v istem prostoru in na istem kuhinjskem pultu. Več o čiščenju in higieni lahko preberete tule. 

Surovo meso lahko vsebuje črevesne parazite, zato je pse potrebno teh parazitov občasno očistiti. Čiščenje črevesa z naravnimi sredstvi je opisano tule

Vnos parazitov in bakterij lahko v veliki meri preprečimo, če surovo meso in kosti po nakupu za 14 dni globoko zamrznemo. Ker pa vsak nima te možnosti (največkrat bi bila za to potrebna poseben hladilnik in posebna zamrzovalna skrinja samo za psa), morajo tisti, ki hranijo pse izključno s surovo hrano, skrbeti za odstranjevanje črevesnih parazitov, kot opisano.


Na vrh

 

7. Kako lahko pri uporabi surovega mesa in kosti zagotovim higieno v kuhinji?


Na splošno veljajo pri pripravi enaka pravila in natančnost kot pri pripravi naših lastnih obrokov.

Mesa nikoli ne režemo na deski za zelenjavo. Najbolj higienična je steklena deska, saj se na njej ne naredijo zareze, v katerih bi se nabirala umazanija. (Žal pa steklo ni primerno za sekanje mesa in kosti). Desko po uporabi takoj temeljito umijemo in skrtačimo. Skrbimo tudi za čistočo krtačke oziroma jo redno menjamo. 

Po vsakem stiku z mesom si umijemo roke. 

Odtajanega mesa in rib ne zamrzujemo znova. Zamrznjeno hrano odtajamo v hladilniku, ne v toplem prostoru, kot je kuhinja. Lahko pa vrečko z odtajano hrano, preden jo damo psu, pogrejemo pod curkom vroče vode. Voda ne sme biti prevroča, da se meso ne 'skuha'.

Površine skrbno čistimo in brišemo, kuhinjske krpe pa redno peremo. Za brisanje so najboljše papirnate brisače. Gobic ne priporočamo, saj so zaradi vlage in drobcev hrane gojišča mikroorganizmov. Večina ljudi ne ve, da bi bilo te gobice treba menjati praktično vsak dan, če bi hoteli, da bi bile res varne in neoporečne.


Na vrh

8. Katera čistila priporočate?


To je zelo pomembno vprašanje. Moderna tovarniško narejena čistila so namreč polna agresivnih, škodljivih in celo zelo strupenih snovi. Če torej s takšnimi čistili brišemo površine, s katerimi nato prihaja v stik surova pasja hrana, lahko te snovi zaidejo v pasji organizem. Zato uporabo takšnih čistil izrecno odsvetujemo! 

Obstajajo poceni in hitro pripravljene naravne alternative, recimo: 

  • mešanica belega kisa za vlaganje (seveda brez dodatkov za aromo) in 3-odstotnega vodikovega peroksida iz lekarne (v razmerju 3 : 2)
  • mešanica belega kisa za vlaganje in lekarniškega alkohola (v razmerju 3 : 1) 
  • voda z dodatkom belega kisa za vlaganje (v razmerju 3:2)
  • vroča voda z navadno milnico (raztopimo nastrgane delce naravnega rastlinskega mila, ki ne vsebuje strupenih kemikalij na podlagi naftnih derivatov)
  • mešanica vode in sode bikarbone (4 žlice jedilne sode v enem litru vode)
  • mešanica belega kisa in kuhinjske soli.

Kis je dobro dezinfekcijsko sredstvo. Razredčenega z vodo lahko uporabljamo tudi v vodi za pomivanje tal. Vedeti pa je treba, da nobeno čistilo, tudi kupljeno, bakterij ne zmore odstraniti stoodstotno. Zato nima smisla tratiti denarja na nevarna kupljena čistila, polna kemikalij, ki bi jih pes utegnil polizati.

Sami najpogosteje uporabljamo mešanico iz prve alineje. Zelo dobro se obnese za vse možne namene (tudi recimo čiščenje steklokeramične plošče in podobno), zato zdaj z njo čistimo tudi kopalniške elemente, ploščice itd. V plastenko lahko dodamo nekaj kapljic čistega, naravnega eteričnega olja (ne umetne sintetične dišavne mešanice!) za lepši vonj. POZOR: Ne pozabite redno čistiti kuhinjskega lijaka, saj je to ena od točk, ki jih radi pozabimo, v njej pa se dnevno nabere več bakterij kot v katerikoli WC školjki.


Na vrh

 

9. Ali lahko psu dajem naravno hrano (meso, kosti), vendar v kuhani obliki?


Strokovnjakinja za pasjo prehrano, Kymythy Schulze, ki se z naravno prehrano ukvarja že 28 let, je zapisala: "Biologi zaenkrat divjih psov in volkov, ki bi si hrano kuhali, še niso našli …" 

Seveda je še vedno bolje dati psu kuhano meso in kosti, kot da dobi brikete. Toda vsaka toplotna obdelava nad 40 °C uniči vse encime, ki jih pasji organizem potrebuje. Poleg tega se pri kuhanju in pečenju, če temperature niso res zelo visoke, določene bakterije še bolj razmnožijo. Dolgoročno hranjenje s kuhano hrano je za psa skoraj enako škodljivo kot hranjenje s kupljeno umetno hrano, t. j. briketi in konzervami. 

Če pa pes redno dobiva surovo naravno hrano, mu ne bo škodilo, če bo občasno dobil kakšne ostanke vašega kosila. Pazite pa, da mu ne dajete krompirja, žit in žitnih izdelkov, koruze, soje in riža. Škodi mu lahko tudi preveč začinjena človeška hrana.


Na vrh

10. Doma ni težav, ampak kako lahko psu zagotovim naravno prehrano na potovanju?


Tudi na potovanju naravna prehrana ni problem, če se ustrezno pripravite. 

Če ste na poti samo en dan, vzemite SMK iz hladilnika, tik preden se odpravite na pot. Do takrat, ko jih boste servirali, se bodo ravno primerno ogrele. Pasje sklede ne potrebujete (razen če je je pes močno navajen), saj psi kosti navadno ne glodajo v posodah. Vzemite samo primerno podlogo za tla in brisačo. 

Ta pristop bi ustrezal tudi še, če ste na poti do 2 dneva, pod pogojem, da ne vlada neznosna vročina in so bile SMK ob odhodu na pot sveže. Uporabite lahko tudi posebno vrečko za zamrznjena živila, v katero daste nekaj hladilnih blokov. Za daljšo pot vzemite s seboj hladilno torbo (po možnosti takšno s priključkom na 12 V). Če takšne torbe nimate, lahko kombinirate in dajete psu dva dni odmrznjene SMK, nato pa nadaljujete z ribjimi konzervami (rastlinsko olje OBVEZNO odcedite, ker je zelo škodljivo) in sušenim mesom (pljuča, jetra, požiralniki, vampi i. pd.) Kupujte le naravno sušene izdelke, ne dimljenih! 

Kose mesa lahko v ustreznem sušilniku posušite tudi sami. 

Ena od možnosti je, da sveže SMK kupujete sproti, med potovanjem. Ker ni zanesljivo, da jih boste vedno in povsod lahko kupili, imejte s seboj za rezervo že omenjene ribje konzerve in sušeno meso. Če hrane zmanjka, naj se pes en dan posti, kar naj bo tudi sicer redna tedenska praksa. Na pot vzemite s seboj tudi nekaj govejih kosti, za "rekreacijo".


Na vrh

 

11. Ker odsvetujete kupljene priboljške, na kakšen način jih lahko nadomestim?

Glede tega ni nobenih težav. Psi imajo sicer različen okus, ampak za vsakega se bo kaj našlo. 

Ko boste preklopili na drugačen način razmišljanja, boste marsikatero novo zamisel za priboljške dobili tudi sami, pač odvisno od tega, kaj ima vaš pes rad. Tukaj vam ponujamo nekaj idej: 

  • kocke sira (izogibajte se močno slanih in močno pikantnih sirov, še zlasti pa sirov s plesnijo!)
  • narezane koščke sušenega mesa (požiralnikov, vampov, jeter, pljučk, svinjskih ušes itd.)
  • po en indijski orešček, lešnik ali mandelj

Priboljški, ki jih ni potrebno nositi v žepu in so zato primerni za dajanje doma: 

  • košček surovega masla (lahko tudi kokosovega)
  • žlica kisle ali sladke smetane
  • košček surovega mesa, kože ali kite
  • košček banane (zaradi sladkorja dajemo le občasno)
  • rezina mehkega avokada (ne marajo ga vsi psi, čeprav je zelo zdrav!)
  • korenčkova rezina …..
  • in ... seveda slastna goveja kost.

Psi pa imajo radi še marsikaj. Sporočite nam, katerega priboljška se najbolj razveseli vaš pes!


Na vrh 

12. So pri taki prehrani potrebna prehranska dopolnila? Če da, katera in koliko?


Če bi živeli v divjini in jedli le hrano izključno le v obliki, kot jo ponuja narava, ne psi ne mi ne bi potrebovali nobenih prehranskih dopolnil. Žal pa danes, tudi če kupujemo le najkakovostnejše organske pridelke in če si nikoli ne privoščimo ničesar nezdravega, z osnovnimi živili telesu ni mogoče več zagotoviti takšnih količin določenih hranil, da bi pokrile najosnovnejše potrebe. Enako velja tudi v pasji prehrani. 

Izračunali so, da bi morali pojesti na dan več deset kg zelenjave, da bi vnesli v telo enake količine hranil, kot jih je ta ista zelenjava vsebovala pred 100 leti. Kaj šele pred 40.000 ali 50.000 leti, ko je nastal genetski zapis, kakršnega imamo mi in naši štirinožci dandanes. Današnji umetno vzgojeni sadni in zelenjavni plodovi so napihnjeni, vodeni, praznega okusa in polni sladkorja. Vzgojeni so bili s takimi lastnostmi, da dosegajo čimvečjo težo in tako prinašajo čimvečji profit pridelovalcu, ne pa za to, da bi vsebovali čimveč potrebnih hranil. Glede na to, kaj vse v množični industrijski reji dajejo živini, je z mesom še slabše. 

Za osnovno oskrbo z mikrohranili priporočamo naslednja dopolnila k prehrani:

  • Ribje olje - ker vsebuje veliko vitamina A, vitamina D in omega-3 maščobnih kislin; dnevno naj pes dobi 1-3 žlice ribjega olja, odvisno od velikosti, starosti in zdravstvenega stanja. V primeru bolezni lahko dobi tudi več. Lahko ga polijete čez hrano ali zamešate v mesno-zelenjavno kašo.
  • Vitamin C - psi ga za razliko od človeka sicer lahko izdelujejo sami, toda zaradi onesnaženega okolja, toksičnega organizma in nizke vsebnosti hranil v današnji hrani je ta njihova zmožnost okrnjena in ga lahko dodajamo. Če so bolni, pa je to naravnost priporočljivo. Ni jim priporočljivo dajati čiste askorbinske kisline (vitamina C) v prahu, ker je zelo kisla. Dobijo se tablete v obliki estra, v tujini pa imajo tudi prašek v obliki estra. Priporočena količina je od 100 do nekaj 100 mg na dan.
  • Vitamin D - psi ga zelo potrebujejo, vendar ga dobijo že v ribjem olju in če jim redno dajete ribje olje, dodatno dajanje ni potrebno.
  • Vitamin E - pri nas se dobi v obliki olja (Natural Wealth) ali drobnih perlic (mehkih kapsul). Na s plošno ni potrebno dajanje vsak dan, redneje pa naj ga dobivajo mladiči, breje in doječe psice ter starejši psi.

Natančnejša napotila najdete tule.


Na vrh

13. Zakaj so potrebna še prehranska dopolnila, če pa psa že hranim z naravno hrano, za kakršno je njegovo telo prilagojeno?


Kot omenjeno že pri prejšnjem odgovoru, hrana, ki jo danes kupujemo, ni pridelana na naraven način. Naravna bi bila, če bi "zrastla" v divjini, psi (ali mi) pa bi jo sami ulovili. Dandanes so v njej žal pesticidi, herbicidi, insekticidi in umetna gnojila, pa tudi ostanki pršil za zaviranje zorenja med transportom in pršil z hitro dozorenje, ko hrana prispe na končno mesto prodaje (ter verjetno še kaj). V mesu je tudi polno antibiotikov, hormonov  in ostankov raznih drugih zdravil. Govedina je recimo včasih vsebovala veliko omega-3 maščobnih kislin, medtem ko je danes zaradi nezdrave krme (koruza, soja!) in neprimernega ter nehumanega načina reje popolnoma osiromašena, maščobe, ki jih vsebuje, pa so za zdravlje večinoma škodljive. 

Zavedati se je treba tudi, da hrano pogosto obsevajo, ker ji s tem podaljšajo obstojnost. Potem so tu še razne kemikalije iz našega onesnaženega okolja ... Tako je po eni strani hrana polna nezaželenih snovi, po drugi strani pa že dolgo ne vsebuje več snovi, ki bi jih morala, ker jih organizem potrebuje. Prst, na kateri raste zelenjava (in krma za živali), je namreč že skrajno osiromašena, saj jo že desetletja gnojimo v glavnem le s tremi elementi: N, P, K (dušik fosfor in kalij), medtem ko smo druge rudnine in minerale v sledovih popolnoma zanemarili

Skratka, sploh ni primerjave med tem, kaj bi živila za pse ali katerokoli drugi živalsko vrsto, vključno s človekom, morala vsebovati, oziroma kaj so pred več desettisoč leti vsebovala, in kaj vsebujejo danes.


Žal živimo danes, in ne pred 50.000 leti. S tem se moramo sprijazniti in se temu glede na možnosti najbolje prilagoditi. Če upoštevamo vse pomanjkljivosti našega okolja in hrane, ki je na voljo, brez dopolnjevanja te prehrane ne gre. Le tako lahko psu zagotovimo vse potrebno za čvrsto zdravje in največjo možno odpornost.  Nizka cena in komaj omembe vreden trud v primerjavi, kaj v zameno pridobimo.


Na vrh

14. Kaj pa, če sem vegetarijanec in mesa ne kupujem?


Ne glede na to, ali ste vegetarijanec iz etičnih ali zdravstvenih razlogov (ali obojega), ste očitno oseba, ki o svoji prehrani in prehrani svoje družine veliko razmišlja in je pripravljena za svoje zdravje tudi nekaj zelo konkretnega narediti. Gotovo razmišljate tudi o prehrani svojega psa in prepričani smo, da boste tudi njemu želeli zagotoviti najboljše. Najboljša hrana je tista, ki mu bo zanesljivo prinesla najboljše možno zdravje in čim daljše življenje. To je zagotovo naravna pasja prehrana, ki je surova.

Naj so mnenja o pasji prehrani še tako različna, s tem se bo gotovo strinjal vsak. In seveda s tem, da je pes mesojedo živo bitje. Tudi po vegetarijanskih merilih ne more biti nič narobe s tem, da pes je druga živa bitja, saj mu je evolucija tako namenila in je to zakon narave. Morda ste proti ubijanju drugih bitij, najbrž pa niste proti naravi ... Da je tisto, kar je naravno, najbolj zdravo, in to za vsako živo bitje, pa tudi nihče ne more zanikati. Zato prenehajte misliti na meso kot na meso - mislite nanj kot na najoptimalnejšo in najbolj zdravo hrano, ki je daleč najboljše, kar lahko za svojega psa storite.

In naj na tem mestu še enkrat spomnimo, da meso pravzaprav ni glavna sestavina naravne pasje prehrane; ta prehrana ga vsebuje le zelo malo, pa še to pretežno v obliki drobovine in rib. Glavna sestavina naravne prehrane so mehke kosti različnih živali, katerih se še drži malo mesa. Teh živali nihče ni usmrtil zaradi vas ali vašega psa.

Priznamo, da prehod na hranjenje s surovo hrano ni najbolj lahek, tudi za tiste ne, ki jedo meso. Mi smo nekaj časa najprej poskušali z doma kuhano hrano, ki  je vsebovala meso in zelenjavo, s tem da smo ukinili vsa žita in škodljive škrobnate stvari. Rezultati pa niso bili optimalni, poleg tega pa so kuhane ali pečene kosti za pse nevarne, saj so krhke in močno lomljive, medtem ko pri naravnih, surovih kosteh tega problema ni in pasji organizem z njimi zlahka opravi. Med kuhano in surovo hrano resnično NI primerjave in težko je sploh opisati z besedami, kako zelo so se psi zdravstveno in energijsko popravili, odkar jih hranimo samo še naravno. Zato lahko surovo hrano res iz vsega srca priporočimo. Upamo, da se boste kljub svojim pomislekkom vendarle odločili zanjo.


Na vrh  

Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov