Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul

 

K A K O   H R A N I M O


     Tri odločitve

Rezultati naravne prehrane

Naravna prehrana v praksi

Prehrana mladičev in brejih/doječih samic

Mesno zelenjavna kaša

Priporočena živila in viri

Prehranska dopolnila

Raw Meaty Bones in BARF - v čem je razlika?

Prehrana na poti

Bakterije in paraziti
 

 

Tri odločitve

 
Vsem, ki želijo psu zagotoviti dolgo in čimbolj zdravo življenje, za začetek priporočamo tri pomembne odločitve:

1. Prenehajmo ga hraniti z briketi (ali pasjimi konzervami)

2. Ne hranimo ga z ostanki človeške hrane - vsaj večinoma ne*

3. Ne kupujmo za pasjo prehrano ničesar, kar je industrijsko izdelano oz. umetno


*Človeška kuhana hrana za psa ni naravna. Poleg tega je zelo verjetno, da bo zanj premočno začinjena. Predvsem se moramo izogibati soli, pekočih začimb in raznih konzervansov, ki jih vsebujejo mesni izdelki (nitrati, nitriti), ki še za človeka niso dobri. Škodijo tudi sladkor, trans maščobe, natrijev glutaminat in vsi ogljikovi hidrati na osnovi žita, koruze, soje in riža.

Če se držimo teh osnovnih pravil, psu ne bo hudega, če poleg surove hrane, ki je za njegovo živalsko vrsto primerna (kosti, kite, hrustanec, mozeg, meso in maščobe) tu in tam dobi še kakšen grižljaj z vašega krožnika. Vendar resnično samo tu in tam ter le, če hrana ne vsebuje sladkorja in škroba. Odpadejo torej:

 

- koruza                         - vsi žitni izdelki (tudi polnozrnati)

- krompir                       - soja in izdelki iz soje

- sladkor                        - rastlinska olja, ki niso bila hladno stisnjena

- riž                                 - hidrogenirane maščobe

 

Ne nazadnje, tudi vi najbrž ne bi bili zdravi in se ne bi dobro počutili, če bi vam dajali za jesti izključno ostanke hrane kakšne druge vrste živih bitij ...



Na vrh
 

Rezultati naravne prehrane: 

  • psu se v zelo kratkem času zbistri pogled

  • korak postane bolj prožen in igriv

  • pes, zlasti starejši, že po enem tednu pokaže večjo radoživost in veselje do življenja

  • bolečine izginejo ali se zelo zmanjšajo; poleg tega se okrepijo vezi in sklepi, kar omogoča večjo gibčnost in tudi večjo varnost pred morebitnimi poškodbami

  • zmanjša se izpadanje dlake in v sezoni skoraj povsem preneha; kožušček postane lep in sijoč

  • gole zaplate na komolcih znova prekrije dlaka ali se vsaj občutno zmanjšajo

  • izcedek iz oči izgine ali postane normalen (če je bil prej gnojen)

  • umazanija v ušesih, ki je večinoma posledica alergij na hrano in pršic, je samo še spomin

  • pasji organizem s pravilno hrano premaga tudi druge trdovratne alergije - prihranili boste ogromno denarja za antibiotike in druga zdravila, ki morda pomagajo, vendar povzročajo v telesu stranske učinke

  • izboljša se telesni vonj, zadah iz gobčka izgine (nekateri lastniki poročajo, da dobi pravilno hranjen pes prijeten vonj, ki spominja na telesni vonj dojenčka)

  • prebavne motnje postanejo stvar preteklosti

  • pes iztreblja le še 1x na dan ali celo 1x na dva dni, iztrebki pa so majhni in nesmrdljivi, saj zdaj pes zaužije le še stvari, ki jih res potrebuje in jih telo zato lahko maksimalno izkoristi!

  • iztrebki po nekaj dneh preperijo in se spremenijo v prah, muham pa so popolnoma nezanimivi

  • pes postane bolj odporen proti notranjim in zunanjim zajedalcem

  • telesna teža se uravna - predebeli psi brez stradanja shujšajo, presuhim se teža normalizira

  • številnim psom se izostrijo čuti - in ne nazadnje:

  • s hrustanjem naravne hrane si z zob mimogrede neboleče očistijo zobni kamen, da postanejo bleščeče beli; ne samo, da mu s tem zagotovite zdrave dlesni in zdrave zobe, ki jih sploh ne bo treba več čistiti, temveč tudi prihranite denar za drago čiščenje zobnega kamna pod anestezijo.

Ta obnovljena vitalnost in optimalni pogoji za nemoteno delovanje vseh telesnih sistemov že sami po sebi odpravijo manjše bolezenske težave ter preprečijo pojav novih bolezni. Za dolgotrajne in hude obstoječe bolezni predstavlja naravna prehrana olajšanje in lahko psu zelo izboljša stanje.

Čeprav hrana v številnih primerih ozdravi tudi dlje trajajoče bolezni, ni garancije, da bo odpravila in pozdravila vse. V vsakem primeru pa stanje vsaj zelo izboljša. Ne glede na bolezen pa je pomembno, da ne prenehamo kar sami od sebe dajati psu zdravil, ki jih je predpisal veterinar. Če se bolezen izboljša, ukinemo zdravila v dogovoru z njim in pod njegovim nadzorom.

Hrana ne zmore vsega tudi zato, ker živimo v strupenem, onesnaženem svetu, kjer je celo hrana za ljudi le redko povsem neoporečna. Zato jo moramo včasih dopolniti s prehranskimi dopolnili. Psi, ki trpijo za resnejšimi civilizacijskimi boleznimi, potrebujejo še posebno skrb; več o boleznih in zdravstvenih težavah lahko preberete tule.


Na vrh

  

Naravna prehrana v praksi


Kako naj bo naravna pasja prehrana sestavljena: 

 

RMB (SMK*)                    50 do 60 %

ribe in meso brez kosti  10 do 15 %

zdrave maščobe**          15 do 20 %

drobovina                        10 %

zelenjavna kaša               5 do 10 %


* Kratica za Raw Meaty Bones ali slovensko "surove mesnate kosti". Sem štejeta tudi hrustanec in kostni mozeg.


** Pes v resnici potrebuje precej več maščob kot le 15 do 20 %; z navedenim odstotkom so mišljene samo tiste maščobe, ki jih njegovi prehrani dodamo sami, medtem ko nekaj maščob dobi že s SMK in z mesom. Oboje vsebuje tako vidne kot nevidne maščobe, maščobe pa so tudi v kostnem mozgu. Več o tem, katere maščobe so zdrave, najdete v podpoglavju Priporočena živila in viri.


Drobovino, ribe in meso brez kosti lahko uporabimo tudi kot del zelenjavne kaše. Za več informacij o sestavi in pripravi zelenjavne kaše (ki jo navadno pripravljamo z mesom) najdete v podpoglavju
Mesno zelenjavna kaša.


Poleg navedenih sestavin pes zaradi nekakovostnosti današnjih živil in nizke vsebnosti rudnin ter drugih hranilnih snovi potrebuje tudi nekaj prehranskih dopolnil. Slednjih ne navajamo v obliki odstotka, saj so količine od psa do psa različne. Podajamo pa okvirna navodila - najdete jih v podpoglavju Prehranska dopolnila.

 

Preden se lotite branja


Navodila so mogoče na prvi pogled dolga in zapletena, zato začetniku, ki prvič raziskuje možnosti naravne prehrane, nekaj spodbudnih besed:


V bistvu ni potrebno skoraj nič drugega, kot da psu enkrat na dan daste nekaj mesnatih kosti.


Kosti tu in tam dopolnimo ali nadomestimo še z nekaj drugimi živili (ribe, drobovina, maščobe) in to je v glavnem vse. Zapletenih, dolgotrajnih priprav ni (izjema je mesno-zelenjavna kaša, ampak ta ni nujna; če pa se odločite, da jo vključite, jo lahko delate tudi samo 2x ali 3x na mesec ali pa jo v večjih količinah zamrznete za vnaprej).


Besedila so obširna zato, ker domnevamo, da bo imel vsak novinec veliko vprašanj, dvomov in tudi strahov. Zato smo skušali čim natančneje osvetliti vse plati. Če boste imeli kljub temu še kakšna dodatna vprašanja, preverite še rubriko FAQ (Pogosta vprašanja) ali si pomagajte z iskanjem ključnih besed v našem iskalniku. Če odgovora ne najdete, nam lahko svoje vprašanje pošljete prek rubrike Kontakt.

Pravila hranjenja:


1. Hranimo 1x na dan - najbolje zjutraj, vendar lahko tudi kadarkoli čez dan, do poznega popoldneva (do 18. ure).

2. Ni nujno, da je količina hrane v dnevnem obroku vedno enaka, saj pes tudi v naravi ne je tako.

3. Psu mora biti vedno na voljo čista voda. Po prehodu z briketov na surove mesnate kosti se bo dnevno potrebna količina vode za psa zmanjšala. To je normalno in naj vas ne skrbi. Pes je prej za razgraditev trdih, suhih briketov, ki za njegovo telo niso naravni, potreboval veliko vode. Sedaj pa bo kar nekaj vode dobil že v mesu.

4. Enkrat tedensko naj ima pes post. Takrat dobi samo vodo, lahko pa tudi govejo kost za glodanje. V naravni prehrani je to "dan, ko krdelo ni ujelo nobenega plena".

5. Goveje kosti za glodanje naj sicer - poleg rednega obroka - dobi 2x do 3x tedensko. Kosti so živo tkivo (če seveda niso skuhane) in zato pomemben vir vitaminov in mineralov za psa.

6. Sestavni del obroka naj bodo 2x ali večkrat tedensko tudi surova jajca. Pes naj na teden dobi vsaj 1-2 jajci na 10 kg telesne mase. Nekateri dajejo jajca kar cela oz. z lupino, da se pes z njimi poigra, nato pa jih stre in poje. Če pes lupine ne mara, naj dobi ubito surovo jajce, lupine pa posušite in shranite; če jih zmeljete v mlinčku za kavo, tako iz njih naredite breplačno in naravno kalcijevo prehransko dopolnilo, ki ga lahko nekajkrat na teden posujete na hrano ali zamešate v mesno-zelenjavno kašo.

7. En tedenski obrok naj bodo sardine iz konzerve. Rastlinsko olje obvezno odlijemo, saj je škodljivo tako za pse kot za ljudi*, in ribe temeljito odcedimo. Pred "serviranjem" jih lahko prelijemo z olivnim in/ali lanenim oljem.

8. Priporočamo, da pes enkrat tedensko dobi tudi sveže ribe. Sardele ali druge manjše ribe niso prehud udarec za denarnico, saj stanejo le nekaj nad 3 € kilogram. Pes naj poje ribe cele, neočiščene.

9. Kot del obroka naj pes 1x do 3x tedensko dobi malo drobovine. Najboljša so jetra, ker vsebujejo veliko vitamina A, D in E. Lahko pa jetra vključimo tudi kot del mesno-zelenjavne kaše.

10. V mesno-zelenjavno kašo, ki jo pripravljamo le občasno, lahko namesto drobovine dodamo mleto meso.

11. Pomemben element naravne prehrane so maščobe. Dodamo jih pri vsakem obroku (čeprav maščobe vsebujeta že meso in mozeg iz kosti). Več o vrstah in virih priporočenih maščob izveste v točki Priporočena živila in viri.


* Nasprotno od živalskih maščob, ki so za psa koristne, v kolikor je meso 'zraslo' na naraven način, pa so tako za pse kot za ljudi skrajno škodljiva cenena rastlinska olja (repično, sojino, koruzno, sončnično itd.), v kolikor so pridelana industrijsko (to so pa v glavnem vsa!), saj jih iztiskajo pri visokih temperaturah, kjer nastajajo škodljive trans maščobe in druge anomalije, nato pa jih čistijo s topili na osnovi nafte, ki delno ostanejo v njih. Industrijska rastlinska olja lahko z eno besedo imenujemo TEKOČA PLASTIKA. Za uživanje so primerna le hladno stiskana rastlinska olja (laneno, konopljino, sezamovo itd. ter v manjši količini tudi bučno).

Hrane mu ne dajajte v plastičnih ali kovinskih posodah (ker oddajajo rakotvorne snovi). Najprimernejša sta odporno steklo ali porcelan. Izjemoma lahko uporabite tudi lončeno posodo, vendar je ta lahko porozna, zaradi česar lahko vpija umazanijo in bakterije. Če se posoda okruši ali dobi razpoke, je ne uoprabljajte več. 

Pri rokovanju s surovim mesom, splakovanju, sekanju in rezanju, hranjenju itd. je potrebna maksimalna higiena - tako zaradi psa kot zaradi vas! Mogoče še bolj zaradi vas, saj za razliko od psa nisme imuni na salmonelo ali bakterije E.coli. Večina pasjih lastnikov tudi verjetno nima na voljo dveh kuhinj - ene zase in druge za pripravo hrane za psa. Pri naravni pasji hrani je treba vselej postopati enako, kot če bi pripravljali človeško hrano.

  

Čiščenje in higiena 

To sta dva izjemno pomembna elementa naravne pasje prehrane, glede na to, da boste hrano pripravljali, rezali, hranili in pospravljali verjetno na istih površinah in v istih prostorih kot hrano zase in za svojo družino. 

Bakterije so sicer nujno potrebne, da življenje sploh obstaja: bakterije v prsti omogočajo rast rastlin; prebavne bakterije rastlinojedcem omogočajo, da prebavijo svojo rastlinsko hrano, mesojedcem pa, da prebavijo rastlinojedce … Številne bakterije, ki se nahajajo v surovem mesu in kosteh, pa povzročajo bolezni in zato se moramo pred njimi kar najbolje zaščititi. Več o bakterijah lahko preberete v nadaljevanju tega besedila, pod Bakterije in paraziti. 

Pazljivost, čistoča in skrbno brisanje površin so torej nujno potrebni in zelo pomembni. Prav tako pomembno pa je, da ne bi škodovali psu prav s čistili. Ta so navadno polna škodljivih, agresivnih in včasih tudi izrecno strupenih kemikalijh, in če z njimi čistimo tla ali površino, kjer pes navadno gloda kosti, se lahko zgodi, da jih bo polizal. Enako nevarno je čiščenje kuhinjskih površih s takimi izdelki, saj lahko tudi tam škodljive snovi pridejo v stik s hrano - pasjo ali človeško. 

Ne nazadnje velja omeniti, da nobeno čistilo nikoli ne zmore stoodstotno odstraniti vseh bakterij. Zato je veliko bolje za vas, vašo družino, psa in za okolje, če uporabljate preverjene domače čistilne izdelke, ki so dostopni vsakomur, poceni in varni. 

Zelo dobre izkušnje imamo z mešanico 3 %-nega lekarniškega vodikovega peroksina in belega (nearomatiziranega) vinskega kisa za vlaganje, ki jo pripravimo sami v razmerju 2 : 3. Odišavimo jo lahko z nekaj kapljicami čistega, 100 %-nega naravnega eteričnega olja po želji (n.pr. limone). Čistilno mešanico natočimo v pršilko. Liter takšne mešanice stane okoli 0,40 €. 

Več o čistilih lahko preberete v rubriki FAQ (Pogosta vprašanja). 


Na vrh 
 

Prehrana mladičev in brejih/doječih samic


Mladiči

Vsekakor je mladiče že od začetka, ko nehajo sesati, nadvse priporočljivo hraniti s surovimi mesnatimi kostmi, potrebno jih je le razsekati na ustrezno manjše kose in izbirati takšne kosti, ki jih mladič laho zgrize (n.pr. piščančje vratove in perutničke). S takšno prehrano boste postavili pravilne pogoje za mladičev razvoj in mu zagotovili dobro zdravje in dolgo življenje. Takšni mladiči pa niso le bolj zdravi, so tudi veliko bolj mišičasti in lepše oblikovani, kot če bi jedli hrano na osnovi žitaric.


Mladiči se začnejo že nekje okoli tretjega tedna starosti zanimati za hrano, ki jo je njihova mati. Zato jim že takrat lahko začnete dajati manjše kose mehkejših surovih mesnatih kosti. Sprva jih bodo samo sesali, kmalu pa jih začnejo glodati in gristi. Do šestega tedna se že naučijo zgristi mehke piščančje kosti, od šestega tedna naprej lahko nato že jejo dele piščanca, kunca in ribe. Upoštevajte, da se mladiči laže in hitreje navadijo na razlinče vrste mesa kot starejši psi, zato jim nudite čim bolj pester izbor.


Do starosti treh mesecev mladiče hranimo do štirikrat na dan, priporočeno količino hrane (glej naslednji odstavek) torej razdelimo na štiri obroke. Med tretjim in šestim mesecem starosti hranimo mladiče trikrat na dan, po šestem mesecu pa dvakrat na dan. (Odraslega psa je najbolje hraniti enkrat dnevno, en dan v tednu pa naj bo post. Mladičev in brejih ter doječih samic nikoli ne postimo.)


Okvirno navodilo glede količine hrane za mladiče je: mladiči zelo majhnih pasem naj na dan dobijo hrane za približno 8 - 10 % njihove teže. Pri mladičih srednjih pasem se ta količina giblje okoli 6 do 8 % njihove teže, pri mladičih velikih in zelo velikih pasem pa okoli 5 % njihove teže.

 
Vse navedeno velja, če imamo mladiča od skotitve in ga od začetka vzgajamo sami. V primeru, da mladiča kupimo in se je pri rejcu že hranil drugače, je priporočljiv postopnejši prehod, da se mladič na novo, drugačno hrano privadi. Spremljajte mladičkov odziv in hitrost prehoda na novo vrsto prehrane ustrezno prilagodite.


Breje in doječe samice

Naravna pasja prehrana nudi brejim samicam in njihovemu podmladku izjemne prednosti. Med drugim tudi zelo zmanjša število mrtvoskotenih mladičev. Ker je surova hrana tako izdatna in visoko hranljiva, se bo pri breji psici tek povečal precej manj, kot bi se sicer. Vse opisane sestavine naravne prehrane lahko povečate približno v enakem razmerju, pri tem pa spremljajte samičkin tek in je ne silite, naj poje več, kot se sama odloči.

Ko njen trebuh raste, se prostor v želodcu zmanjšuje, zato sčasoma dnevni obrok razdelite na dva in pozneje na tri manjše dele.

Približno trikrat na teden naj dobi surova mlada goveja ali telečja jetra, ki jih primešate ostali hrani. (Telečja so boljša, ker je mlada žival manj obremenjena s hormoni in antibiotiki, kar je še zlasti pomembno v primeru, da ne morete nabaviti organsko pridelanega mesa). Jetra vsebujejo veliko koristnih snovi, med drugim folno kislino, ki je pomembna za zdrav razvoj mladičkov. Vsebujejo pa tudi v maščobi topna vitamina A in D. Ker omenjena vitamina vsebuje tudi ribje olje, lahko v tem obdobju količino slednjega nekoliko zmanjšate.

Breje psičke se ne smejo postiti.

Naj vas ne preseneti, če bo v svojem materinskem nagonu nekaj od surovih mesnatih kosti, ki ji jih boste dali, spravila v svojem kotičku za mladiče.

Nekaj dni pred predvideno kotitvijo naj postanejo njeni obroki rahlo odvajalni - to pomeni samo, da naj vsebujejo manj kosti in trše zelenjave, obenem pa več jeter, jogurta, mehke zelenjave itd.. Nobenega živila ni treba opuščati, le spremenite razmerja. Med kotitvijo pustite, da samica poje posteljice svojih mladičev, v katerih kar mrgoli hranil. Poskrbite, da bo vsak mladiček dobil nekaj materinega prvega mleka, kolostruma.

Za čas po kotitvi imejte za samičko že pripravljeno zalogo slastnih surovih mesnatih kosti. So neprekosljiv vir bogatega mleka, zaradi katerega bodo mladiči bolj zdravi, imunsko odporni in bodo lepše uspevali. Mati bo  imela v času dojenja najbrž povečan tek, da bo lahko zadovoljila vse potrebe svojih naglo rastočih mladičkov. Če je leglo veliko, jo še naprej hranite dvakrat ali trikrat na dan do trenutka, ko preneha dojiti (to je navadno takrat, ko so mladički stari okoli štiri tedne).

Da je trenutek primeren za prenehanje dojenja, bo nakazala psička sama. Pri nekaterih se to zgodi tudi precej pozneje, pri starosti šest ali celo osem tednov. S tem ni nič narobe, mladički imajo tako še več možnosti, da uživajo hranljivo materino mleko. Če traja dojenje dlje, je še pomembneje, da samica redno dobiva vsa potrebna živila. V primeru, da je leglo majhno, mati pa ima veliko mleka, pa bo morda potrebno njene obroke celo zmanjšati, da ne bi prišlo do hiperprodukcije mleka. Mladički, ki spijejo preveč mleka, lahko dobijo bolečine v želodcu, drisko itd. Če po hranjenju jokajo, jih je potrebno zmasirati po želodčku. Pomaga pa tudi metin ali ingverjev čaj (zadošča nekaj kapljic, ki jih mladičkom s kapalko kanemo v gobček).

Včasih tudi samica po kotitvi dobi drisko. Tudi njej privoščite masažo trebuha in malo metinega oz. ingverjevega čaja. To ji bo zelo pomagalo!

Nekatere pasje mamice po kotitvi raje jejo v svojem gnezdecu. To lahko dopustite, če zaradi tega ni sovražna do mladičev.

Po odstavitvi mladičev samičkine obroke skrčite oz. preidite znova na hranjenje enkrat dnevno. Če bi se zgodilo, da bi morali mladičke iz kakršnegakoli razloga hraniti sami, je najboljše možno nadomestilo za materino mleko neprekuhano organsko kozje mleko, še zlasti, če ga lahko nabavite iz zanesljivega vira. Dodajte mu probiotike v prahu. Takoj ko so mladički na to pripravljeni, preidite na trdo hrano, t.j surove mesnate kosti.

Če je morala doječa samica dobiti antibiotike, ne pozabite v njeno hrano dodajati probotikov v prahu vse dotlej, dokler še doji.

V naravi potekajo zadeve tako, da volkulja, ko začenja mlade odstavljati, hrano poje in jo nato zgrizeno spet izbljuva ter ponudi svojim potomcem. Kot kaže, so tudi nekateri udomačene psice še ohranile ta nagon. Če se to zgodi, pustite naravi, naj gre svojo pot. Tudi mačke, ki lovijo manjše živali, prinesejo svoj plen - najprej mrtev, pozneje pa živ - mladičkom.


 Na vrh 
 

Mesno zelenjavna kaša


Mnenja strokovnjakov in uporabnikov naravne pasje hrane se nikjer ne razhajajo tako zelo kot prav pri tej točki. Je priprava mlete zmesi iz zelenjave in mesnih dodatkov sploh potrebna? Če je, kaj mora vsebovati in kako pogosto jo je treba pripravljati? Nekateri jo dajejo psom vsak dan. Tisti najbolj zagrizeni meljejo celo kosti.
 

Na podlagi izkušenj zagovarjamo mnenje, da zelenjava za psa ni nujno potrebna (sadje seveda še manj!), da pa je kašo od časa do časa kljub temu dobro pripraviti iz naslednjih razlogov:  

  • psi so med drugim tudi mrhovinarji in v naravi bi skupaj z želodcem ubitega plena občasno pojedli določene količine zgrizenih in napol prebavljenih rastlin
  • ker danes nobena hrana ni več brez onesnaževalcev in toksinov, imunski sistem potrebuje dodatne snovi
  • ker je danes hrana osiromašena hranil, čeprav je pridelana organsko (če ni pridelana organsko, je stvar še slabša)
  • ker je za vsak organizem koristno, da uživa čimveč različnih vrst hrane
  • ker je kaša praktična, saj vanjo lahko dodate razne zdrave in zdravilne sestavine, ki jih sicer ne dajete (n.pr. mleto laneno seme, mleto sončnično seme itd.) ali ki jih pes same ne bi jedel


Za pripravo kaše si prvič vzemite vsaj eno uro, pozneje pa okoli 40 do 45 minut (tisti najbolj verzirani pa okoli pol ure). Od kuhinjske opreme boste poleg noža in deske za rezanje potrebovali mešalnik (multipraktik) za sekljanje zelenjave in manjši sekljalnik za česen, laneno seme, sončnična in bučna semena (n.pr. palični mešalnik z ustrezno posodico za sekljanje).

Dobro si je sestavine pripraviti (morda tudi očistiti in narezati) vnaprej, da bo vse pri roki. Potem gre sekljanje hitreje od rok. Pri pripravi sestavin si pomagajte z naslednjim seznamom:

mesni del: predstavlja naj približno 40% do 60% kaše – vzamete lahko bodisi mleto meso bodisi jetra (ali kombinacijo obojega)


preostali del – stalne sestavine:
 

  • surova jajca (2 do 4 jajca na kužka na teden)
  • jogurt (lahko tudi kefir ali kislo mleko) – naraven, brez sladkorja, umetnih arom, umetnih sladil in drugih umetnih dodatkov, priporoča se jogurt iz nehomogeniziranega, po možnosti pa tudi iz nepasteriziranega mleka
  • olja: olivno, laneno, ribje – skupno od 3 do 8 žlic na kužka na posamezni obrok
  • laneno seme (200 do 300 g) - daleč najbolj hranljivo je, če je sveže zmleto
  • česen, drobno sesekljan (vsaj 10 strokov, lahko tudi več, če kužka ne moti)
  • korenček (4 do 8)
  • zelje – navadno, lahko tudi rdeče in kitajsko zelje (približno 15 do 25% kaše)
  • 1 bučka (zelena)
  • vitamin E v olju (nekaj čajnih žličk)
  • vitamin C v obliki estra (v prahu – nekaj čajnih žličk) – nikoli ne dodajajte čiste askorbinske kisline v obliki kristalnega prahu, ker je za pasji želodček (in tudi okus!) preveč kisla (estra C v prahu za zdaj pri nas nismo zasledili; če ga ne morete nabaviti iz tujine, ga pač v kašo ne boste dodajali, kužku pa lahko namesto tega dajete tabeltke estra C, ki se dobijo v lekarni in raznih prodajalnah prehranskih dopolnil).
  • nekaj žlic paradižnikove mezge (po možnosti brez dodatkov ali le z malo soli oz. askorbinske kisline)


Drugi možni dodatki:
 

  • zmehčan avokado
  • kolerabica
  • zelena – zeleni del
  • ohrovt, lahko tudi brstični ohrovt
  • radič
  • por
  • sesekljana špinača
  • sardele –obvezno odlijte škodljivo rastlinsko olje
  • nekaj žlic kisle ali sladke smetane
  • parmezan
  • alge oz. haloge v prahu (kelp)
  • zmleta sončnična semena
  • malo grobo mletih orehov (lešnikov, mandljev …)
  • zmlete bučne peške
  • neem v prahu (imenovan tudi nim – latinsko ime je Azadirachta indica)
  • malo ingverja
  • alojin sok
  • peteršilj ali peteršiljev sok (ker ima antibakterijske lastnosti)
  • rožmarin (koristen za srce, antibakterijske lastnosti)
  • poprova meta (pomaga pri urejanju prebave)
  • diatomejska prst oz. siga (že v majhnih količinah ubija črevesne parazite)

 
Vse sestavine zmešamo v večji posodi in temeljito premešamo. Tako nastane slastna surova jed, ki kosmatincem močno tekne, pa še zdrava je. Če ima vaš kužek katero od sestavin še posebno rad ali jo morda potrebuje iz zdravstvenih razlogov v večjih količinah, je mirno lahko dodate več. Bučne peške, neem, aloja, ingver in diatomejska prst odganjajo in uničujejo notranje in zunanje zajedavce.

Z vsebino kaše do določene mere imitiramo napol fermentirano vsebino želodca rastlinojedcev, kakršno so psi oz. njihovi predniki v divjini zaužili skupaj z želodcem ubitega plena. Hkrati pa kužkom na ta način dovajamo še dodatna hranila, ki jih zaradi osiromašenosti današnjih živil v surovi hrani ni več toliko kot danes. Vse zelenjavne sestavine kaše je potrebno temeljito sesekljati, saj pasja prebavila niso narejena za razgradnjo čvrstih rastlinskih celic.


Ob dnevih, ko kužek dobi kašo, lahko dobi tudi govejo kost za glodanje, saj takšnih kosti ne štejemo za hrano.


Ker je pripravljanje kaše opravilo, ki terja nekaj priprav, pozneje pa pomivanja in pospravljanja, jo nekateri pripravijo v večjih količinah, saj to ne terja bistveno več časa, in nato del količine zamrznejo za vnaprej. V kolikor boste kašo zamrzovali, svetujemo, da v ta del ne dodajate vitaminov in olj, temveč jih dodajte takrat, ko boste kašo "servirali".


Svežo kašo hranite v hladilniku in jo porabite v 3 do 4 dneh.

 

Na vrh

 

Priporočena živila in viri


Kaj je za psa priporočljivo:
  
 

  • surove kosti, ki se jih še drži nekaj mesa - piščančje, puranje, kunčje, telečje, svinjske in goveji rep

  • druge večje goveje kosti - vendar ne kot del obroka, temveč kot priboljšek za glodanje

  • nekateri priporočajo tudi cele, nerazkosane živali (recimo piščance oz. piščančje polovice) ali druge večje dele živali (kuncev, kozličkov, puranov in podobno)

  • najbolj naraven vir hrane za pse bi bili kosi divjačine (v kolikor jih imate možnost kdaj priskrbeti)

  • surove, cele, neočiščene ribe vključno z glavami (1x ali večkrat tedensko)

  • sardine iz konzerve (dodano rastlinsko olje OBVEZNO odlijte, ker je škodljivo)

  • drobovina - najbolj priporočljiva so jetra (goveja, telečja, ovčja, puranja, piščančja), občasno pa lahko pes dobi še srčke, pljučka, možgane, ledvičke, vranice, želodce, požiralnike in nebeljene vampe. Svinjska jetra so zaradi parazitov manj priporočljiva.

  • svinjska reberca, parklji in lahko tudi glava

  • naravna, hladno stiskana rastlinska olja kot vir omega 3 maščobnih kislin: laneno in konopljino

  • vsa druga hladno stiskana, nerafinirana olja: olivno, sezamovo, kokosovo

  • surovo maslo iz nehomogeniziranega mleka in občasno kakšna žlica čiste svinjske masti*


* Ne, maščobe, vključno z živalskimi, za psa niso škodljive, še zlasti, če ne bo dobival obilice nezdravih ogljikovih hidratov. Nasprotno, maščobe so tiste, ki pasjemu organizmu priskrbijo potrebno energijo. Ko volkovi ujamejo plen, najprej pojejo mastne dele, možgane in mozeg i z kosti. In mnoge od teh maščob so nasičene!


Uživanje zdravih maščob bo varovalo imunski sistem vašega psa, obenem pa zadostna količina maščob poskrbi za izgradnjo in obnavljanje pomembnih delov telesa, kot so celice (nad 50% celične membrane je sestavljene iz maščobe), možgani (60 % maščob), mielinske ovojnice, hormoni, razni lipoproteini in ne nazadnje holesterol (ki v nasprotju z razširjeno famo ni nič slabega in ga telo potrebuje za številne telesne procese, če pa ga ne dobi s hrano, ga izdela samo). Tak pes ne bo nikoli imel težav s kožo in dlako. 


Možna dodatna hrana (v manjših količinah):

  • jogurt (tudi probiotični)*, kefir, kislo mleko iz nehomogeniziranega, po možnosti tudi nepasteriziranega mleka

  • surova sladka in kisla smetana, skuta (vse iz nehomogeniziranega, neprekuhanega mleka)

  • oreščki (nekateri psi jih imajo zelo radi, drugi jih sploh ne marajo ...)

  • paradižnikova mezga - 4-5 žlic na teden; izbirajte takšno s čimmanj dodatki, najboljše so take, ki vsebujejo le malo askorbinske kisline (vitamina C!) ali soli.

* Kar zadeva probiotike, še posebej odsvetujemo drage tuje znamke, kjer prvič plačujete zraven tudi reklamo, s katero vas bombardirajo na vsakem koraku, drugič pa je notri veliko nenaravnih snovi. Priporočamo n.pr. izdelke mlekarne Planika Kobarid (n.pr. kefir), ker so iz nehomogeniziranega mleka. Vsebino 500 ml plastenke lahko razdelite na 3 dele in porabite v enem tednu. Jogurt, kefir itd. dajte psu kot del normalnega obroka in takrat količino mesa malo zmanjšajte, ali kot dodatek v mesno-zelenjavni kaši. Poleg tujih probiotičnih izdelkov tudi NIKOLI ne dajajte psu kakšnih umetnih nizkokaloričnih „zdravih“ packarij, ki na račun odstranjene maščobe vsebujejo kup umetnih dodatkov za okus in drugih škodljivih sestavin. 


Česa pes ne sme jesti


Poleg briketov, konzerv, industrijsko narejenih pasjih omak in polivk za brikete, pasjih salam, žolc in podobnih "uravnoteženih" izdelkov za psa tudi ni priporočljivo naslednje: 
 

  • sladkor

  • žita, žitni izdelki (kruh, testenine, pecivo itd.)

  • škrobnata zelenjava (krompir, koruza, soja) in stročnice

  • sladki in slani prigrizki (čips, krekerji, bobi palčke in drugi hrustljavi prigrizki, bonboni, čokolada, sladoled in sorodni izdelki; sladkarij mu ne dajte niti v primeru, da jih reklamirajo kot 'narejene posebej za pse')

  • sadje (nekateri psi ga sicer radi jejo, vendar ga dajajte le poredko ali sploh ne)

  • umetna rastlinska smetana

  • industrijsko narejeno (homogenizirano) mleko in vsi izdelki iz takega mleka: večina psov mleka ne prenaša in dobi drisko. Še zlasti pa mu ne dajajte homogeniziranega in pasteriziranega mleka. Kot navedeno zgoraj, pa lahko dobi fermentirane mlečne izdelke (jogurt, kefir, kislo mleko … seveda vse naravno, brez dolgega seznama škodljivih umetnih dodatkov, sladkorjev, zgoščevalcev, umetnih arom in tako naprej. Najbolje je, da jogurt ali druge sorodne izdelke naredite sami doma. Psu tudi ne dajajte sadnih jogurtov, tudi če jih imajo radi.) 

  • industrijsko izdelane mesnine oz. mesni izdelki nasploh (salame, klobase, hrenovke, ki so polne raznih odpadkov, ter drugi soljeni izdelki). Prvič, zaradi nitratov in nitritov. Drugič zaradi soli. Tretjič, v njih je veliko maščob, v katerih se - ker gre za industrijsko gojene živali iz množične nehumane reje - nabirajo toksini, hormoni, antibiotiki ter pesticidi.

  • stimulansi, kot so čaj, kava, alkohol

  • sol (saj je v naravni ne je)

  • priboljški, "glodalice" in druga umetna hrana, izdelana posebej za pse (razne palčke iz kože, ploščice, trde pasje klobasice, pasje paštete, pasje čokolade itd. - da, domišljija izdelovalcev, ki skušajo povečati svoj profit, je neizmerna). Vse to je neprimerno slabše kakovosti od izdelkov, namenjenih za ljudi, škoduje zdravju vašega psa, pa še drago vas bo stalo. Veliko ceneje je kupiti sveže mesnate kosti.  

  • kvas
     

Prav tako niso priporočljivi: 

  • ostanki človeške hrane - ker je kuhana in ker lahko vsebuje preveč popra, soli, nezdravih toplotno obdelanih rastlinskih olj, trans maščob, natrijevega glutaminata in drugih za psa škodljivih dodatkov. Zato naj jih pes dobi le občasno in pod pogojem, da so zanj primerni. Krompir, koruza, riž, testenine, kruh in sladke jedi zanj NISO primerni.

  • ceneni sintetični vitamini, še zlasti tisti, izdelani posebej za pse


 Na vrh 
 

Prehranska dopolnila

 

Za optimalno zdravje, upočasnitev staranja in tudi za hitrejše zdravljenje bolezenskih stanj je dobro, da pes dobiva naslednja prehranska dopolnila: 


Ribje olje 

Odpravlja alergije, prhljaj in druge kožne težave, je pa tudi bogat vir vitaminov A in D ter vir omega-3 maščobnih kislin Stekleničko iz lekarne (100 ali 150 ml) imate lahko za približno 2 – 3 tedne, lahko tudi dlje, če sicer kužek dobiva veliko jeter, Vendar se bolj izplača kupovati večja pakiranja (0,5 litra ali 1 liter) ter jih hraniti na hladnem in temnem mestu. 

Ribje olje ne sme postati žarko, saj to pomeni, da je oksidiralo in takrat prinaša za telo več škode kot koristi. (Žarko je, kadar smrdi in ima zoprn okus po ribah. Sveže, neoksidirano riblje olje ima le rahel, komaj zaznaven vonj po ribah). Žarko ribje olje zavrzite.  

Ribje olje iz našil lekarn (Iecoris aselli oleum) je pridobljeno iz polenovkinih jeter in vsebuje okoli 1.100 IE (mednarodnih enot) vitamina A na gram ter 130 IE vitamina D na gram. Pes naj dobi 1-4 žlice na dan.  

 

Omega 3 

Te esencialne večkratno nenasičene maščobne kisline so za organizem vseh sesalcev življenjskega pomena. Danes bolj kot kdajkoli, saj jih je v prehrani občutno premalo. 

Najboljši naraven vir omega 3 maščobnih kislin bi bilo goveje meso, če bi bila govedina vzrejena z naravnimi in humanimi kmetovalskimi metodami. Z drugimi besedami, če bi se pasla v naravnem okolju in ne bi dobivala druge hrane, pa tudi ne antibiotikov, hormonov in podobno. Žal takšnega mesa v Sloveniji za zdaj nismo uspeli odkriti (bilo bi zdravo tudi za ljudi, verjetno pa tudi preveč drago za večino pasjih gospodarjev). V kolikor kdo od obiskovalcev spletne strani pozna vir takšnega mesa, bomo to z veseljem objavili.

Izjemno dober vir bi bil tudi losos, če bi bil tudi ta naraven, se pravi, ulovljen v naravnem okolju. Na tem mestu bi želeli posebej opozoriti, da v Sloveniji NARAVNEGA LOSOSA V RIBARNICAH NI. Losos, ki se dobi pri nas, je bil umetno vzrejen, to pa pomeni, da dobiva nenaravno hrano, n.pr. sojine kosmiče in podobno. Ne nasedajte reklamnim letakom raznih dobaviteljev lososa, ki razglašajo, koliko omega 3 vsebuje. Pomembno je, kaj je riba jedla, da je te maščobe izdelala.

Mnogi žal tudi ne vedo, da je soja pravzaprav zelo nezdrava hrana, saj povzroča več vrst raka, hormnoska neravnovesja in neplodnost, zavira rast, povzroča dolge in boleče menstruacije, zaradi tripsinov sproža bolezni trebušne slinavke, demineralizira organizem in poveča potrebo po vitaminu B12, vsebuje veliko aluminija, ki je toksičen za živčevje in ledvica, spodbuja nastanek ledvičnih kamnov, povzroča alergije in prebavne motnje ter slabi imunsko odpornost. To je le delček dolgega seznama, več lahko preberete na naslednjih spletnih straneh:

http://www.wholesoystory.com 

http://www.healingcrow.com/soy/soy.html 

http://www.riversidechiropractic.com/unhealthy%20soy.htm 

http://www.healthdimensions.com.au/a/186.html 

http://www.breadandmoney.com/docs/soy.html

Še zlasti nevarna pa je procesirana (t.j. pri visokih temperaturah predelana) soja v obliki kosmičev, zrezkov, koščkov in drugih imitacij mesa, saj ti izdelki vsebujejo predelane beljakovine, ki so zelo škodljive za telesne beljakovine tistega, ki takšne izdelke zaužije. 

Velja tudi omeniti, da je danes že nad 75 % soje in sojinih izdelkov v trgovinah gensko spremenjeno, pa to nikjer ne piše, saj dostikrat tudi proizvajalci ne vedo, da so njihova polja že "okužena" s pelodom gensko spremenjenih rastlin, ki lahko prepotuje tako ogromne razdalje, da danes noben košček tega planeta ni več varen.  

In ne nazadnje, vsa industrijsko pridelana soja je polna pesticidov, herbicidov, insekticidov in fungicidov ter ostankov umetnih gnojil. Vse to zaide tudi v ribe, hranjene s sojinimi kosmiči.

Soje zato psu ne dajajte, prav tako pa ne mesa živali, ki so jih s sojo hranili.

Ker torej pes iz običajnih virov omega 3 esencialnih maščobnih kislin ne more dobiti, mu jih je priporočljivo dodajati k obrokom v obliki ribjega olja in nekaterih rastlinskih olj (lan, konoplja). Dobi naj 1-2 žlici na dan. Pomembno je tedensko povprečje, ne pa da dobi količino na vsak posamični dan. 

Vitamin E: 

Priporočamo, da psu 2x do 3x na teden dodate na hrano nekaj brizgov tekočega vitamina E, ki je naprodaj v lekarni. O koristih tega vitamina verjetno ni treba posebej pisati … Pomembno pa je vedeti, da ga vedno dajemo skupaj z vitaminom C. Je namreč zelo nestabilen in ga lahko prosti radikali v telesu uničijo, preden bi uspel narediti kaj koristnega. Če pa ga damo psu skupaj z vitaminom C, bo ta prestregel večino prostih radikalov, ki bi sicer uničili in onesposobili vitamin E.  


Vitamin C: 

Pasji organizem lahko za razliko od človeka vitamin C izdela sam. V normalnih pogojih mu ga torej ne bi bilo treba dajati dodatno. Treba pa je upoštevati, da današnji pogoji življenja niso preveč normalni, vsaj ne v primerjavi s tistimi, v katerih so odraščali in se razvili pasji geni.


Številni strupi iz okolja, ki se nabirajo v telesu, toksini v hrani, živila s prenizko vsebnostjo hranil - vse to vpliva na metabolizem in onemogoča, da bi normalno deloval. Vse, kar na tak ali drugačen način zaide v telo, pa se neposredno (in včasih zelo hitro!) odraža na zdravstvenem stanju. 

Vitamin C lahko prepreči številne bolezni ter tudi pospeši njihovo zdravljenje. Močno je pomemben pri poškodbah kosti in vezivnih tkiv, pa tudi na splošno z krepitev imunskega sistema, zaradi svojih antioksidantskih lastnosti. Zato v primeru bolezni količino začasno nekoliko povečamo. Priporočena količina je odvisna od velikosti psa, giblje pa se (pri zdravem psu) od 20 do 200 mg na dan, odvisno od teže. Bolnemu psu količino najmanj podvojimo, vendar samo za čas zdravljenja.

Vitamin C je pri hranjenju s surovimi mesnatimi kostmi še toliko bolj potreben, ker pomaga uničevati škodljive bakterije. Uspešen pa je celo pri uničevanju virusov.
 


Kalcij: 
 

Če dobiva naravno hrano, pes dobi potrebne količine kalcija že iz zaužitih kosti. Lahko pa mu občasno, še posebej pa, če gre za starejše pse, ki imajo težave s kostmi, potresete na hrano uprašene (v kavnem mlinčku ali multipraktiku zmlete) posušene jajčne lupine, najbolje od kokoši iz proste talne reje. Količina: od 1 do 4 žličke na teden, odvisno od velikosti, starosti in zdravstvenega stanja psa.

 
Vitamini iz skupine B

Ne bi radi, da bi bil seznam predlog, vendar moramo vsaj za kužke, ki imajo težave z imunsko odpornostjo, nekaj povedati še o vitaminih B. Ti vitamini namreč naredijo celične membrane bolj prepustne za celice imunskega sistema, ki krožijo po krvnem obtoku. V telesu tudi dvignejo raven energije. Nekateri veterinarji jih dajejo intravensko, še zlasti vitamin B12, ker s tem bolne živali zelo hitro okrevajo. Poleg tega vitamini iz skupine B krepčajo tek, kar je pri bolnih in oslabelih živalih v veliko pomoč.

Vitamin B6 spodbuja antialergijsko delovanje telesa ter poveča uporabo v telesu razpoložljivega magnezija.

Poleg naštetega so vitamini iz skupine potrebni za zdravo kožo in dlako.

 

 
 
 
 
 
Obe "šoli" pasje prehrane sta nastali v Avstraliji. Gibanje RMB (Raw meaty Bones) oziroma SMK (surove mesnate kosti) ima precej globlje korenine, koncept je oblikovala skupina veterinarjev, ki je že dlje časa skušala doseči spremembo smernic in drugačno gledanje na umetno prehrano, saj je v njej skozi svojo dolgoletno prakso žal prepoznala vir številnih bolezni, ki jih pes prej ni imel.
 
Skupino, ki se zavzema za hranjenje s surovimi mesnatimi kostmi, predstavlja dr. Tom Lonsdale, ki je za našo spletno stran prispeval sestavek Veterinarjeva izpoved.
 
Njegovo spletno stran in druge članke o hranjenju si lahko ogledate tukaj.
 
BARF je akronim za Biologically Appropriate Raw Food (ali tudi Bones and Raw Food). Avtor te diete je dr. Ian Billinghurst, ki je sprva deloval z zgoraj omenjeno skupino avstralskih veterinarjev, pozneje se je pa odcepil in zasnoval svojo lastno dieto (in jo tudi spremenil v posel ...). Prehrana po sistemu BARF je manj naravna od RMB, saj predvideva med drugim mletje kosti in hranjenje z industrijsko narejenimi polpeti iz mesno-zelenjavne kaše, ki se dobijo v zamrznjeni obliki in jih prodaja avtor diete sam. Po naših izkušnjah žal ne gre nikomur, ki z zdravo pasjo prehrano služi, zaupati do enake mere kot tistim, ki to počnejo samo zaradi iskrene skrbi za dobrobit živali.
 
Seveda je tudi prehrana po sistemu BARF neprimerno boljša od hranjenja z nenaravno industrijsko hrano v obliki briketov ali konzerv, ali pa s kuhano hrano. Naše mnenje pa je, da se naravni, zdravi pasji prehrani najbolj približamo brez kupljenih predelanih živil, še zlasti živil, narejenih za pse. Pri industrijskih izdelkih se bo vedno našel kdo, ki bo hotel pri kakovosti varčevati, "saj gre samo za pse oziroma mačke".Zato je prehrana, ki jo opisujemo tukaj in temelji na sistemu RMB, za pse evolucijsko in biološko bolj sprejemljiva.
 
 
 
 
 
Hranjenje s surovo, naravno hrano oz. SMK je v svoji osnovi dokaj preprosto. Z nekaj načrtovanja in organizacije lahko takšno prehrano zagotovimo tudi na poti.
 
Že v primeru da doma kdaj zmanjka surove naravne hrane, lahko psu damo sušene naravne kose mesa (v trgovinah s pasjo prehrano se dobijo sušena jetra, pljučka, svinjska ušesa, vampi, požiralniki, bikovke in podobno). Paziti je treba samo, da niso soljeni ali dimljeni, ker jo to zanj škodljivo.
 
Sušeni kosi tudi ne smejo biti plesnivi, kar se včasih rado zgodi, zato vsebino vrečke že pred nakupom dobro preglejmo, doma pa izdelke shranimo na suhem in hladnem mestu. Pomembno je tudi, da sušenega mesa pes ne dobiva kar naprej, saj meso ne sme biti njegova glavna hrana. Poleg tega pa ne vemo, pri kakšni temperaturi je bilo sušeno; če je bila višja od 40 °C, so bili pri tem uničeni vsi encimi.
 
Prav s sušeno hrano si lahko pomagamo tudi, če odhajamo na pot. Za krajše potovanje (1-2 dni) to ni potrebno in lahko vzamemo s sabo kar surove mesnate kosti. Najbolje je, če so sveže, tik do odhoda pa jih hranimo v hladilniku (tiste za naslednji dan pa v zamrzovalniku). Zamrznjene SMK lahko vzamemo s seboj tudi za več dni, če jih spravimo v hladilno torbo in če je vreme sorazmerno hladno.
 
Seveda moramo tudi na potovanju poskrbeti za ustrezno higieno. Zato vzamemo s seboj ustrezno podlogo za hranjenje (n.pr. plastificirana tkanina, kakršno uporabljajo za namizne prte), več brisač in/ali kuhinjskih krp, papirnate brisače ter pršilko z dezinfekcijsko mešanico.
 
Mešanico pripravimo iz 3-odstotnega medicinskega etanovla in belega vinskega kisa, v razmerju približno 1 : 4.
 
Posode za hranjenje ni potrebno nositi s seboj, saj psi kosti ne glodajo v posodi, ampak jo takoj vzamejo ven. Obvezno pa morate imeti vselej s seboj posodo za vodo in zadostno zalogo sveže pitne vode. Če je kosti potrebno razsekati, storite to seveda doma.
 
Za daljša potovanja velja razmisliti o naslednjih možnostih:
 
  • ko nam SMK zmanjka, lahko psa nekaj dni hranimo s sušenimi kosi mesa (pljučka, sapniki, požiralniki, nebeljeni vampi, bikovke, svinjska ušesa itd.)
  •  en dan se pes lahko tudi posti oziroma je to celo priporočljivo
  •  nadaljnje obroke lahko na poti kupimo sproti (n.pr. SMK, cele ribe)
  •  za rezervo imejmo vedno s seboj ribe v konzervi. POZOR: če so v slanici ali v rastlinskem olju, pred serviranjem obroka obvezno odlijemo vso tekočino
 
Glede prehrane, ko je pes v varstvu ali pasjem hotelu, velja podobno, seveda pa je potrebno začasnemu skrbniku vašega psa dati vsa potrebna pojasnila in navodila. Upamo, da vam bodo pri tem v pomoč tudi informacije, objavljene na tej spletni strani.
 
Če oseba, ki bo skrbela za vašega kosmatinca, te vrste prehrane ni vajena, ji zadevo lahko olajšate tako, da dnevne obroke že vnaprej odmerite in jih predate zavite v posamične vrečke.
 
 
 
 
Dejstvo je, da se v surovem mesu nahajajo bakterije in paraziti in da se temu ni mogoče izogniti. To vam bo gotovo poudarjal vsakdo, ki vas bo hotel od naravne surove prehrane psov odvrniti.
 
Dejstvo pa je tudi, da s kuhanjem nikakor in nikoli ne moremo odstraniti vseh nevarnih organizmov, medtem ko s to toplotno obdelavo zanesljivo uničimo encime in vse druge koristne lastnosti surove, "žive" hrane.
 
Pasji organizem je bakterij vajen in je dobro opremljen, da z njimi opravi po kratkem postopku. Sicer pa to že veste, če ste bili kdaj priča, ko je vaš kužek pojedel iztrebke kakšnega drugega psa (ali svoje lastne) oziroma ko je od kod privlekel staro, že razpadajočo kost in se je z veseljem lotil.
 
 
 

Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov