Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul

Pes, ki vse življenje preživi priklenjen na verigo, nima doma - samo naslov.     -Dr. Dennis Fetko, forenzik, vedenjski terapevt za živali in direktor Ameriškega združenja psičarjev


ZDRAVSTVENE TEŽAVE IN BOLEZNI

1.   Naravna pasja prehrana in odprava zdravstvenih težav
2.   Tveganja naravne prehrane
3.   Naravna pasja prehrana in degenerativne bolezni
      > Diabetes
      > Displazija kolkov, artritične težave, poškodbe kosti in sklepov
      > Rak - pet različnih prehranskih terapij
      > Kako 'odplakniti' rak iz telesa
      > Deset opozorilnih znakov za zgodnjo detekcijo raka pri psu
     
> Kako pomagati svojemu psu v boju proti raku?
4. Kožne alergije in druge kožne težave


1. Naravna pasja prehrana in odprava zdravstvenih težav

Čeprav večina veterinarjev danes še zagovarja "uravnoteženo" umetno industrijsko izdelano pasjo "hrano", se bo to v naslednjih letih spremenilo. Poznavalci napovedujejo, da lahko pričakujemo že v petih do desetih letih precejšen preobrat.


To tudi ni nič čudnega, če pogledamo, kakšne izjemne koristi prinaša naravna surova prehrana za psa. Na začetku, preden preide na takšno prehrano in si z njo pridobi nekaj izkušenj, je seveda vsak pasji gospodar nekoliko zaskrbljen. Sprašuje se "Kaj pa, če bo moj pes zbolel?" in "Kako naj vem, da je to zanj res najbolje?"


Pomisleki so zelo kratke narave. Če ne prej, se razblinijo takrat, ko vidi, s kakšnim navdušenjem se pes spravi na zdrav in naraven obrok. To bo za vas prva potrditev, da ste ravnali prav, in takrat vam bo pri srcu že malo lažje. Največje olajšanje in zadovoljstvo pa pride takrat, ko boste opazili, kako zelo se bo izboljšalo zdravje vašega hišnega ljubljenca.


Že pri navidez zdravih psih, za katere nismo vedeli, da jim kaj manjka, je izboljšanje osupljivo. Veselje pa je gotovo še večje pri tistih, ki na zdravo in naravno surovo prehrano preidejo zaradi konkretnega zdravstvenega problema pri psu.


Navajamo nekaj znakov izboljšanja zdravja vašega psa po prehodu na hranjenje z živili, ki so zanj naravna in biološko najbolj primerna:

 

Izboljšanje imunskega sistema in odprava alergičnih reakcij

 

Komercialna pasja hrana obremenjuje pasji organizem iz številnih razlogov. Izdelovalci morajo, da bi brikete ohranili čimdlje sveže, odstraniti iz njih čimveč vlage. Zato jih "pečejo" pri dokaj visokih temperaturah. Tovrstna hrana ni le pretirano obdelana, polna aditivov za podaljšanje roka uporabnosti in za nadomestitev hranil, izgubljenih med izdelavo; tudi kakovost njenih sestavin močno niha.

 

V nasprotju z njo je surova hrana veliko bolj biorazpoložljiva. To pomeni, da so hranila, ki so v njej, pasjemu organizmu laže dostopna. Sestavine takšne prehrane določate izključno le vi, vi pa ne boste dopustili, da se v naravne pasje obroke prikradejo poceni žitarice, nekakovostno meso, kemikalije, barvila, razni odpadki in pepel. Že to bo porok, da se bo pes znebil večine alergičnih reakcij, ki ga sedaj morda pestijo.

 

Manj težav z zobovjem in dlesnimi

 

Da bodo ob vsakodnevnem glodanju slastnih kosti zobje bolj čisti, sploh ni treba poudarjati. Kmalu se bodo kužkovi zobje bleščali od čistoče in na novo pridobljene beline. Vsakodnevno čiščenje zob ne bo več potrebno, še manj pa drago čiščenje zobnega kamna pri veterinarju, pod narkozo, ki je za telo pravzaprav strup.

 

S tem pa prednosti še ni konec; nova prehrana ga bo ozdravila zadaha iz gobčka, morda najpomembnejši zdravilni učinek pa se nanaša na dlesni. Zaradi nove higiene bodo tudi dlesni bolj čiste in zdrave, in ker  v gobčku ne bo več lepljivih ostankov industrijske pasje hrane, se tam ne bodo več redile škodljive bakterije. Posledično se v telesu zmanjšajo vnetja, hkrati pa bo varnejše tudi kužkovo srce, kamor bi krvni obtok sicer te škodljive bakterije in njihove strupe lahko zanesel.

 

Manj infekcij ušesa

 

Kvas in žitarice v komercialni pasji hrani lahko povzročijo kronične težave z ušesi, še zlasti pri določenih pasmah, ki so zaradi posebne oblike ušes bolj 'na udaru'. Surova hrana, sploh pa takšna, v kateri žitaric sploh ni, lahko te trdovratne okužbe odpravi za vselej.

 

Presenečeni lastniki tako opažajo, da izginejo celo infekcije, ki so stare že nekaj let. Naravna prehrana tudi na splošno okrepi imunsko odpornost. Ko se znebi dolgoletnih nevšečnosti in bolečin, se psu tudi na splošno popravi razpoloženje in počutje.

 

Ozdravitev suhega očesa

 

To je še ena od težav, ki po prehodu na zdravo naravno hrano "nerazložljivo" izgine. Psu se solze lahko povrnejo v nekaj dnevih ali v nekaj mesecih. Posebne razlage za to ni, gre preprosto za še en učinek normalizacije delovanja pasjega organizma kot posledice pravilne, naravne prehrane. 

 

Odprava bolečin in - izboljšanje obnašanja

 

Številni psi zaradi nepravilne prehrane trpijo bolečine že od zgodnje mladosti. Njihovi gospodarji včasih za te bolečine vedo, ker pes tiho cvili, tu in tam pa glasno zatuli ali zajavska. Včasih pa iz obnašanja psa ni povsem jasno, za kaj gre. Dostikrat so lahko razlog za nezaželeno vedenje - neposlušnost pri šolanju, odklanjanje določenih aktivnosti, razdražljivost, agresivnost do drugih psov ali do ljudi, v določenih primerih celo ugriz lastnika ali drugega družinskega člana - prav bolečine.

 

Dobra plat naravne prehrane je ta, da izginejo celo "nevidne" drobne bolečine v pasjem telesu, za katere morda niti niste vedeli. Poškodbe se hitreje celijo, Sklepi postanejo bolj prožni in gibčni. Izginejo ali zmanjšajo se morebitne otekline.

 

Psi, ki jih hranijo z naravno hrano, so bolj umirjeni, laže vodljivi in se redkeje vedejo nepredvidljivo. Izboljšanje vedenja nastopi pogosto že v nekaj dneh! V tujini nekateri trenerji in vedenjski strokovnjaki odklanjajo obravnavo psa, če ta ni hranjen izključno le s surovo, naravno hrano.

 

Artritis izgine

 

Po nekaj mesecih naravnega hranjenja, v določenih primerih pa že po nekaj tednih, lahko pričakujete pri svojem psu precej večjo gibljivost. (Prav to je eden od razlogov, da starejši psi postanejo bolj poskočni in jih napolni nova energija). Zelo verjetno je, da vam nič več ne bo trega kupovati dragih tablet (nesteroidnih antirevmatikov), ki seveda predstavljajo tudi nenehno tveganje za pojav neželenih stranskih učinkov.

 

Še boljše rezultate boste dosegli, če boste naravni surovi hrani dodajali zdrave omega 3 maščobe in antioksidantne vitamine. Nekateri veterinarji priporočajo tudi dodajanje večjih količin zelene zelenjave (ohrovt, brstični ohrovt, špinača, blitva, zelje, brokoli) v mesno-zelenjavno kašo in omejitev količine rdečega mesa. Pri artritisu, displaziji kolkov ter drugih težavah kosti in sklepov pomagajo tudi visoki odmerki vitamina C.

 

Odprava ortopedskih težav

 

Naravna surova prehana ne deluje pozitivno samo na konkretnega psa temveč tudi na njegove potomce.  Vsak vzreditelj, ki se želi za vselej znebiti displazije kolkov in komolcev v svojih vzrejnih linijah, bi moral resno razmisliti o uvedbi zdrave naravne prehrane za starše in za mladiče.

 

Surova in nepredelana pasja hrana ima velik vpliv na pravilno uravnavo razvoja kosti. To tudi ne preseneča, saj je samo taka prehrana za pse evolucijsko pravilna.

 

Konec napenjanja v črevesju

 

Lastniki psov večjih pasem, ki so še posebej nagnjeni k napihnjenosti, vetrovom in zasuku želodca, poročajo, da se te težave po prehodu na naravno, surovo hrano praktično ne pojavljajo več. Prvič, ker je takšna hrana veliko bolj polna potrebnih hranil, je količinsko potrebujemo manj, saj ne vsebuje nekoristnih polnil. Drugič pa za razliko od briketov ni narejena iz snovi, ki se v želodcu ob dodatku vode razširijo in napihnejo, kar želodec po nepotrebnem raztegne in tudi močno obteži.

 

Naravna živila že sama po sebi vsebujejo precej vode, zato se pri psu potreba po pitju vode opazno zmanjša. Naravna prehrana ugodno vpliva tudi na zdravje ledvic, med drugim tudi zato, ker pes v veliki meri preneha vnašati v telo škodljive kemikalije.  

 

Prebava se uredi

 

V prvi vrsti zato, ker sedaj pasji želodec prejema natančno tiste sestavine, za katere so njegovi prebavni encimi prilagojeni.

 

Obstaja pa še en razlog. Pogost znak prebavnih težav je driskavost, in ker se ta vedno dobro odziva na hormonsko zdravljenje, je odprava te nevšečnosti znak, da je eden od prijetnih "stranskih učinkov" pravilne naravne prehrane tudi zagotovitev hormonskega ravnovesja v telesu. 

 

Manj težav z analnimi žlezami

 

Iztrebki psov, ki dobivajo naravno surovo hrano, niso več obilni, mehki in kašasti (takšni so bili v veliki meri zaradi polnil in konzervansov v umetni industrijski hrani). Zaradi zgrizenih in prebavljenih kosti so čvrsti in majhnega volumna. Njihovo iztrebljanje samodejno in na naraven način stimulira in prazni pasje analne žleze, zato lastniku (ali veterinarju) tega ne bo več treba početi.

 

Lahko se zgodi, da bo pes imel prehodne težave z iztrebljanjem, ali pa bo vsaj videti, kot da se pri tem bolj napenja kot prej, saj je prej kašasta brozga skoraj sama tekla iz njega in so morda njegove analne mišice rahlo iz vaje. Naj vas ne skrbi, prav malce napenjanja je porok, da težav z analnimi žlezami ne bo več.

 

Pozitivni učinki za gospodarja pa so: iztrebki (ki so zdaj pretežno svetle do bele barve) skoraj ne smrdijo več, ne privlačijo več muh, po nekaj dneh pa sami sprhnijo in razpadejo v belkast prah.

 

Številne kožne težave izginejo

 

Nekateri psi so zaradi takih ali drugačnih problemov s kožo kar naprej pri veterinarju. Ker bo koža z novo prehrano pravilno hidrirana, je pes kmalu rešen srbenja, prhljaja, luskave kože itd. K temu pripomore tudi primerna vsebnost maščob v obrokih, predvsem omega 3, ki so pri naravni hrani za razliko od industrijske sveže in niso toplotno obdelane.

 

Pes, ki dobiva takšno hrano, ima še komaj kdaj potrebo, da se popraska. Vsekakor se lahko vi in vaš pes  poslovita od mučnega, obsedenega, dolgotrajnega bolezenskega praskanja ali srbečic, ki nekatere pse spravljajo ob pamet, da se popraskajo ali pogrizejo dobesedno do krvi.

 

Zaradi pravilne oskrbe z maščobami se kožušček polepša ter postane gost in sijoč. Deležni boste številnih komplimentov prijateljev ali mimoidočih na ulici, morda celo vašega veterinarja. Dlaka skorajda ne izpada več, številni lastniki poročajo, da imajo težave s kosmi dlake samo še ob menjavi sezone, ne pa več skozi vse leto kot prej. Dlaka tudi ne bo več smrdela kot prej; ko se izboljšajo funkcije kože, številni psi dobijo prav prijeten vonj. Zaradi zadostnega mastenja tudi kožuh nekako poskrbi sam zase - smeti in umazanija se ga manj prijemajo, potrebno je manj kopanja in česanja, pa kožuh kljub temu izgleda lep, bogat in negovan.

 

Nekateri opažajo, da so psi z zdravim, pravilno namastenim kožuhom tudi redkeje tarča neljubih insektov.

 

In da ne pozabimo: večina psov, vključno s tistimi, ki so že bolj v letih, se lahko poslovi od oguljenih  komolcev. Dlaka se zelo hitro zaraste nazaj, nekaterim v celoti, drugim pa pokrije vsaj 80 % golih zaplat, pa čeprav jo je pes tam izgubil že pred leti.

 

 Poviša se raven energije

 

To bo ena prvih sprememb, ki jo boste pri svojem psu, ne glede na morebitne bolezenske težave, opazili. Psi, tudi starejši, dobijo novo voljo do življenja. Mlajši psi v kratkem času razvijejo izjemno vzdržljivost, starejši pa se vidno pomlajšajo. Prenehajo nezainteresirano poležavati naokoli, znova grejo radi na sprehode, se igrajo z vami ali drugimi, mlajšimi živalmi, lovijo žogico in se vključujejo v družinske aktivnosti.

 

To tudi ni nič čudnega, saj so njihove celice po dolgem času spet pravilno oskrbljene. Pes svojega izboljšanega zdravja ne more izraziti z besedami, vendar ga bo izžareval vsak njegov gib.

 

Teža se uravna

 

Če je vaš kužek pretežak, bo z novo prehrano izgubil odvečno maščobo, hkrati pa pridobil na mišični masi. Ne samo, da bo zaradi tega videti lepši, pač pa bo tudi bolj zdrav.

 

Ker se bo pospešil njegov bazalni metabolizem, obenem pa se bo tudi sam raje (in laže) gibal, bo kmalu sam od sebe, brez odtegovanja hrane, prišel na normalno telesno maso. Psi, ki imajo že normalno težo, postanejo bolj mišičasti in definirani.

 

Ne odtegujte mu maščob, da bi hitreje shujšal. Zdrave, nepredelane maščobe ne redijo - organizem jih porabi za izgradnjo celičnih membran, možganskih celic, hormonov, lipoproteinov, mielinskih ovojnic itd.

 

Odprava težav pri razplodu

 

Vse težave seveda ne bodo izginile že v eni generaciji. Dokazano pa je, da se dosledno, vztrajno hranjenje z naravno surovo hrano v treh do štirih generacijah obrestuje s popolno odpravo ali vsaj znatnim izboljšanjem reporoduktivnih problemov.

 

Samice bodo bolj zdrave in njihova plodnost se bo izboljšala. Imele bodo veliko več mleka, več mladičev bo preživelo kotitev, pa tudi pozneje bodo bolj zdravi in bodo bolje uspevali. Poleg tega bo veliko redkeje prihajalo do prezgodnjih kotitev.

 

Na vrh


 

2. Tveganja naravne prehrane

 

Večina konvencionalnih veterinarjev bo vašemu načinu hranjenja odločno nasprotovala. Nekateri vas bodo zelo vztrajno skušali od nje odvrniti.

 

Avstralski veterinar dr. Ian Billinghurst je zapisal:

 

"Pravzaprav veterinarji na splošno o pasji prehrani ne vedo prav dosti. Povedali vam bodo le, da bi morali psa hraniti s 'celovito in uravnovešeno, znanstveno zasnovano umetno komercialno hrano na osnovi žitaric'. Zelo se bojijo, da bi surova hrana njihove bolnike okužila s smronosnimi bakterijami. Domnevajo - in ta domneva ne temelji na ničemer drugem kot zgolj na predsodkih - da bodo živali zaradi surove hrane preplavljene z bakterijo E. coli, kampilobakterjem in salmonelo. Mislijo pa tudi, da se bodo bakterije s psa nato prenesle na človeka.

 

V resnici se zgodi prav nič od tega. Psi in mačke so še do pred kratkim jedli natanko tako, kot predpisuje naravna pasja prehrana, in jim je na milijone let prav dobro šlo. Vsekakor v teh milijonih let niso potrebovali cele vojske veterinarjev, ki jih za ohranjanje svojega zdravja očitno potrebujejo danes!"

 

Toda - ali vendarle obstajajo tudi kakšna tveganja?

 

Seveda obstajajo. Tako kot tudi pri vsaki drugi vrsti prehrane. Nič v življenju ni popolnoma brez tveganja. Pomaga pa, če se o morebitnih tveganjim poučimo, da jih lahko nato čimbolj zmanjšamo.

 

 

Zajedalci in bakterije

 

Vsekakor drži, da surovo meso vsebuje salmonelo in druge nezaželene bakterije. Če bi meso skuhali, bi jih uničili, toda potem bi uničili tudi pomembne encime in hranljive snovi.

 

Ker vemo, kako škodljiva je salmonela za človeka, nas enako skrbi tudi za pse. Toda kanidi nimajo enakih prebavil kakor človek. Njihovi prebavni sokovi zlahka opravijo z bakterijami, ki bi človeka onesposobile ali celo pokončale. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je že pred časom objavilo, da salmonela za pse ne predstavlja nobenega tveganja.

 

Toliko večje tveganje pa predstavlja za ljudi. Še zlasti, če imate v gospodinjstvu majhne otroke ali starejše ljudi oziroma kogarkoli z zmanjšano imunsko odpornostjo. Potrebna je čimvečja previdnost pri rokovanju s surovimi kostmi in mesom, čiščenju površin, pasjih skledic in podobno.

 

Morda pa niste vedeli, da obstaja enaka nevarnost tudi, če prijemate sušene mesne priboljške za psa, recimo priljubljena prašičja ušesa in podobno. Po tem si vedno temeljito umijte roke!

 

Večina psov, razen tistih, ki so zaradi dolge in izčrpljujoče bolezni hudo imunsko oslabljeni, lahko z vsem, kar prinaša surovo meso, brez težav opravi. Le za stare, hudo bolne in izčrpane pse se priporoča naravna, vendar kuhana hrana (vsekakor pa ne pasji briketi in konzerve.)

 

 Kako lahko izboljšamo varnost?


V koliko želite biti še posebej previdni, lahko poskusite s katerim od naslednjih načinov: 

  • daljše prehodno obdobje pri menjavi umetne hrane z naravno - če ste v dvomih, lahko prehod izvedete postopoma 

  • kupujte organsko pridelano meso in kosti - to je dražje in v supermarketih ga ne boste našli, vendar je zagotovo  varnejše od mesa, v katerega so, ko je bila žival še živa, vbrizgavali hormone in antibiotike ter ga hranili z žiti, polnimi pesticidov.  

  • kupujte meso in kosti živali, ki vsaj niso bile podvržene množični industrijski reji, n.pr. ovac, kozličkov, kuncev 

  • meso in kosti pred hranjenjem globoko zamrznite za 2 do 4 tedne 

  • namočite živila v 3 % vodikovem peroksidu prehranske kakovosti (3 %-ni vodikov peroksid prodajajo sicer v lekarnah, vendar v 100 ml stekleničkah, kar je premalo za opisani namen, in tudi predrago. Če imate podjetje, lahko večje količine medicinskega vodikovega peroksida (ki je hkrati tudi prehranske kakovosti) nabavite neposredno pri izdelovalcu (.n.pr. Belinka). Sicer pa ga lahko kupite prek poslovalnice Merkurja ali pri Kemofarmaciji.   

  • namočite živila v raztopini izvlečka iz grenivkinih pečk (za ta izdelek velja pobrskati po internetu)

Opomba: sami že več kot leto dni hranimo naše pse brez opisanih posebnih ukrepov, razen čimpogostejše izbire mesa in kosti živali iz naravne reje (in vseh potrebnih previdnosti pri rokovanju s temi živili v kuhinji, hladilniku in zamrzovalniku). Doslej psi (in mi) nis(m)o imeli še nikakršnih zdravstvenih težav. Tudi veliko naših bralcev je pri svojih psih že uspešno prešlo na naravno prehrano in opazilo njene pozitivne učinke.

Več o odpravljanju zajedalcev na naraven in za kužka (ter okolje) čim manj škodljiv način pa lahko preberete tule.



Fizične poškodbe - zadušitev, perforacija itd.

 

Dobro  znano pravilo je, da psom ne smemo dajati piščančjih kosti, ker bi se jim njihove ostre iveri lahko zapičile v požiralnik, želodčno oziroma črevesno steno ali v zadnjik. Vendar to pravilo velja samo za KUHANE kosti. Te postanejo krhke in se rade zlomijo na ostre delce, zato jih psom ne bi smeli nikoli dajati.

 

Surove kosti pa so mehke in elastične, zato jih pes zlahka zmelje med zobmi in do ostrega lomljenja ne more priti.

 

Kljub temu nekatere lastnike skrbi, kako bo njihov mali, razvajeni ljubljenček lahko zgrizel in pogoltnil celo kost. Poleg tega obstajajo preveč navdušeni psi, ki brez grizenja pogoltnejo cel piščančji vrat ali perutničko, kar bi utegnilo v skrajnem primeru privesti do zadušitve. Zato nekateri teoretiki surove pasje prehrane priporočajo, da se kosti pred serviranjem zmeljejo (za kar je potrebno imeti posebno močan mlinček za meso).

 

Sami mletja kosti s strojčkom ne priporočamo, saj s tem izničimo eno od pomembnih prednosti naravne surove prehrane - čiščenje zob in dlesni. Poleg tega mleta hrana tudi ni naravna. Mletje in glodanje kosti je za psa pomembno tudi zaradi krepitve čeljusti ter vseh drugih glavnih in vratnih mišic.


Kaj torej ukreniti za večjo varnost
: 

  • psom, zlasti manjšim, lahko omejite izbor kosti - namesto močnejših piščančjih kosti, ki nosijo težo (n.pr. piščančjih beder) hranimo le z piščančjimi in puranjimi vratovi ali piščančjimi hrbti in perutničkami.
    Opomba 1: za nekatere pse so puranji vratovi morda preveliki in v tem primeru lahko vrat podolgem razsekamo na pol.
    Opomba 2: Pribor za sekanje: n.pr. majhna, priročna 36 cm dolga sekirica iz oddelka za orodje v Intersparu (stane ca. 4 €) in debelejša lesena deska ali blok za rezanje; tako desko kot sekirico po uporabi vselej razkužimo z mešanico 3 %-nega lekarniškega vodikovega peroksida in belega vinskega kisa za vlaganje v razmerju približno 2:3)
  • psa med hranjenjem nadzorujemo
  • če je pes eden tistih, ki goltajo hrano kar nezgrizeno, ga bo postopoma potrebno naučiti bolj počasnega hranjenja in grizenja. Eden od načinov za to je ta, da kost z mesom držimo v roki in je ne spustimo. Pes jo bo skušal izpuliti, pri tem pa jo bo grizel. Če imate več psov, je morda bolje, da takšnega psa hranite posebej, v ločenem prostoru, saj se morda boji, da bi mu hrano kdo vzel. Ko se bo naučil, da je kost njegova in mu je ne bo nihče vzel, hkrati pa dojel, da je grizenje in lizanje kosti zelo okusna stvar, bo počasi začel jesti bolj normalno
  • pri brezupnih primerih goltanja hrane pomaga tudi to, da dobi pes izjemno veliko kost, polovico piščanca, puranje stegno, celo ribo, del govejega vratu ali kaj podobnega, skratka nekaj, česar tudi pri najboljši volji ne bo mogel v enem kosu pogoltniti in bo prisiljen, da zadevo zgrize, ali pa bo ostal lačen.
  • uporabljajte mehkejše kosti mladih živali in kosti, ki še niso stare in posušene
  • starejšim psom, ki nimajo več (veliko) zob, pa je kosti res najbolje zmleti. Napaka pa bi bila, če bi takšnemu psu dajali samo meso, kajti z mesom ne more dobiti vseh potrebnih hranil. Predvsem se v telesu močno poviša raven fosforja, medtem ko se raven kalcija nevarno zniža. 

Ker so kosti hrana, za katero je pasji organizem genetsko prilagojen, ima pes vso notranjo "opremo", da zaužite kosti razgradi, zato naj vas ne skrbi, če kdaj pogotlne kakšno kost celo.



Driska, zaprtje, bruhanje

 

Nasplošno z naravno prehrano ne bi smelo biti zapletov; nasprotno, to je hrana, ki zaplete navadno uspešno odpravlja. Ker pa so si psi med seboj lahko zelo različni, pa tudi v različnih pogojih živijo, se najdejo tudi izjeme, ki na novo prehrano ne preidejo gladko.

 

Če je prehod nenaden in zelo hiter, lahko pes z občudljivim želodcem na začetku izkusi želodčne težave. Nekateri dobijo drisko in zaskrbljeni lastnik takoj pomisli, da je dobil kakšno bakterijsko infekcijo. Veterinarji, ki imajo s tovrstno prehrano izkušnje, poudarjajo, da je to le malo verjetno.

 

Driska

 

Če ima vaš pes drisko, drugače pa je živahen in aktiven, pa tudi hrane ne zavrača, gre samo za prilagajanje na novo vrsto hrane. Tovrstna driska navadno v 12 do 24 urah poneha. V tem času je treba psu dati več manjših obrokov.

 

Zdravljenje lahko pospešite oziroma zaplete preprečite, če dajete psu probiotik - lahko kot prehransko dopolnilo ali pa v obliki naravnega mlečnega izdelka (brez sadja, umetnih barvil, sladkorja in sladkornih nadomestkov). Priporočeni odmerek je vsaj 2 žlici probiotičnega jogurta na 5 kg teže na dan.

 

Pomaga tudi, če na začetku tovrstnega hranjenja ne pretiravate z raznolikostjo mesa. Hranite en teden ali dlje recimo s piščančjimi hrbti, nato s piščančjimi perutničkami, zatem pa postopoma preidite še na druge vrste kosti in mesa.

 

Če je driska bolj vztrajna, voluminozna in eksplozivna, pride v pasjem organizmu do dehidracije in elektrolitskega neravnovesja. Če pes normalno pije in ne bruha, lahko dobite pri veterinarju ali v lekarni pripravek za nadomeščanje elektrolitov. Pes naj ga dobiva v vodi, vse dokler driska ne mine.

 

Namesto tega si lahko pomagate tudi z domačim zdravilom. V 250 ml črnega čaja dodajte 250 ml vode, v kateri se je kuhal riž, sok pol limone in poravnano žličko navadne (ne kuhinjske!), nerafinirane soli.

 

V kolikor se driska ne bi umirila, morate vsekakor obiskati veterinarja.

 

Zaprtje

 

Pasji gospodarji, vajeni velikih kupov mehkih in smrdljivih iztrebkov, ki so zaščitni znak umetno izdelane hrane iz žitaric, neizogibno pomislijo, da ima pes težave, ko se začne napenjati, nato pa spravi iz sebe samo nekaj majhnih belih bobkov. Naj še enkrat poudarimo, da je malce napenjanja normalno in celo koristno.

 

Če pride do zaprtja, to navadno pomeni, da je pes dobival preveč kosti ter premalo maščob in mesa.

 

Najpreprostejša rešitev je, da psu daste olje, in sicer 10 do 15 ml trikrat ali štirikrat na dan. Odmerek velja za srednje velikega psa. Uporabite lahko deviško olivno olje ali laneno olje. Striktno se izogibajte parafinskemu olju, ki je narejeno iz nafte in telo oropa dragocenih rudnin.

 

Kot preventivo priporočamo, da psu ne dajete prevelike količine trdih in velikih kosti. Pes naj tudi redno dobiva ribje olje. Več o tem si lahko preberete v Prehranskih dopolnilih. V mesno-zelenjavni kaši malo povečajte delež zelenjave in maščob, kašo pa naj dobiva pogosteje kor sicer. Koristen dodatek za v kašo sta tudi naraven probiotični jogurt in mleto laneno seme. Oba lahko dodate v posodico tudi, ko dobi pes meso in kosti. (Večina psov laneno seme rada poliže, če je prelito z malo olivnega ali ribjega olja).

  

Bruhanje

 

Nekateri psi izbljuvajo napol prebavljeno hrano in jo nato znova pojejo. Zadeva ni preveč privlačna na pogled, vendar je to za psa naravno obnašanje, ki ga lahko dopustite, če se ne ponavlja prepogosto. 

 

Psi, ki surovo hrano med prvimi hranjenji izbruhajo, so redki, večina takšnih psov pa jo naslednjič normalno poje in nima več težav.

 

Včasih se lahko zgodi, da pes izbruha celo kost ali del kosti. Tudi to ni razlog za preplah. Pasja prebavila se hitro privadijo na novo vrsto hrane, saj je to hrana, ki bi jo pravzaprav morali že ves čas dobivati.

 

Če  ugotovite, da pes bruha samo, ko dobi določeno vrsto mesa ali kosti, je možno, da je na tisto vrsto alergičen. Pozorno spremljajte, kaj se dogaja, in če se vaš sum potrdi, mu mesa in kosti tiste živali preprosto ne dajajte več.

 

Razlog za bruhanje je lahko tudi, da hrana, ki jo dobiva, vsebuje preveč nasičenih maščob. Pes maščobe nujno potrebuje za normalno funkcioniranje, pretiravati pa pri nobeni stvari ni dobro. Poskusite kupovati manj mastno hrano, vendar nikakor popolnoma nemastno.

 

Pri starejših psih je vzrok bruhanja lahko pankreatitis (vnetje trebušne slinavke). Izjemno redek vrzok bruhanja je črevesna blokada, h kateri pa navadno pripomorejo še drugi dejavniki in ne le hrana. (Blokado lahko n. pr. pospeši, če ima pes v črevesju veliko glist in drugih zajedalcev, ki jih nismo redno odpravljali. Zato je skrb za odpravo parazitov izjemno pomembna.)

 

Če se bruhanje nadaljuje in pes že več kot 24 ur ni zaužil (ali obdržal v želodcu) ničesar, se nemudoma obrnite na veterinarja.

 


3. Naravna pasja prehrana in degenerativne bolezni

 

Diabetes

 

Ker naravna surova prehrana vsebuje le majhno količino topnih ogljikovih hidratov, najbrž ne bo nikogar presenetilo, da psi, ki jih že od malega hranimo s takšno hrano, diabetesa praktično nikoli ne dobijo.

 

Za pse, ki diabetes že imajo in dobivajo zdravila ali insulin, se bo količina potrebnih zdravil oziroma insulina bistveno zmanjšala, pri nekaterih psih pa zdravljenje sploh ne bo več potrebno. Še pogosteje do popolne ozdravitve diabetesa pride pri mačkah.

 

Diabetes ali sladkorna bolezen je degenerativna presnovna bolezen, ki se pojavlja v dveh oblikah. Pri tipu 1 bolnik (pes, mačka ...) sploh nima lastnega insulina ali pa ga nima dovolj, da bi lahko v celice pospravil glukozo, ki preide v kri po zaužitju in prebavi ogljikovih hidratov. Lastnega insulina nima zato, ker ga celice beta v trebušni slinavki ne izločajo dovolj. Celice so včasih prizadete in ne delujejo že od rojstva ali zgodnje mladosti, vzrok pa je navadno avtoimunska reakcija telesa. Telo celic namreč iz neznanega razloga ne prepozna kot lastne, zato jih telesni imunski sistem napade in uniči.

 

Pri diabetesu tipa 2 pa gre za to, da bolnik lastni insulin sicer ima, vendar slednji sčasoma ne zmore več dobro opravljati svoje vloge, ker tkiva nanj postajajo vse bolj in bolj neodzivna. Zato v krvi ostaja preveč krvnega sladkorja, kar je za telo slabo. Telo čuti, da insulin ni dobro opravil svojega dela, zato skuša to kompenzirati z izločanjem vse več in več insulina, saj je previsoki krvni sladkor nujno potrebno znižati. Tako pride do hiperinsulinemije - v krvi ni več povišana samo glukoza, ampak tudi insulin.

 

Nekaj časa povišani insulin še bolj ali manj uspešno 'pospravlja' povišani krvni sladkor. Nekoč pa pride trenutek, ko celice beta ne zmorejo več izločati takšnih pretiranih količin insulina in "pregorijo". Takrat diabetik tipa 2 na nek način postane diabetik tipa 1 in ker lastnega insulina nima več dovolj, mora tudi on začeti z injekcijami insulina. Če namreč previsokih ravni glukouze v krvi ne bi znižal, bi lahko zelo hitro umrl.

 

Osnovni parametri in nastanek obeh vrst bolezni so torej različni, dokazano pa je, da obe vrsti bolezni pospešuje in poslabšuje uživanje velikih količin ogljikovih hidratov, tudi če so ti polnozrnati. Polnozrnati so resda boljši od prečiščenih, toda na koncu vendarle pridejo v kri in se spremenijo v krvni sladkor. Situacija je še bolj kritična za pse, ki so na ogljikove hidrate, katerih glavni vir so žita in škrobnata zelenjava, prilagojeni še bistveno manj od ljudi. Diabetičnim psom tudi nikakor ne smemo dajati sadja in drugih sladkih jedi.


Na podlagi izsledkov številnih študij postaja vse bolj tudi jasno, da diabetes povzročajo in pospešujejo trans maščobe (te nastajajo, ko maščobe obdelujemo pri visokih temepraturah, kot se to redno dogaja pri kuhanju in ekstrudiranju mase za brikete). 

Eden od dejavnikov za razvoj debelosti, diabetesa in druge presnovne težave je tudi natrijev glutaminat - ojačevalec okusa, kakršnega v pasji hrani nikoli ne manjka, saj je treba neokusno žitno brozgo, ki za pse seveda ni naravna hrana, nekako narediti bolj privlačno, da se bodo briketi prodajali.  


V vsakem primeru ukinitev vnosa ogljikovih hidratov iz vseh virov razen majhne količine iz sesekljane zelenjave znatno izboljša stanje in počutje diabetičnega psa in izjemno poveča njegove možnosti za ozdravitev ali vsaj zmanjšanje količine zdravil oziroma insulina
.

 

POZOR:

Ker s prehodom na naravno surovo prehrano močno pade vnos ogljikovih hidratov in se s tem krvni sladkor že sam od sebe zniža, moramo psu ustrezno prilagoditi odmerek antidiabetičnega zdravila oziroma insulina, sicer se bo raven njegovega krvnega sladkorja preveč znižala in lahko pade v hipoglikemično komo. O tem se obvezno pogovorite s svojim veterinarjem.

Na vrh



Displazija kolkov, artritične težave, poškodbe kosti in sklepov


Zdi se, da ima displazija, ta huda degenerativna bolezen, ki se pojavlja pri številnih pasmah in pogosto prizadene že tudi zelo mlade pse, včasih samo dve rešitvi - operacijo ali evtanazijo. Novo upanje vliva uporaba visokih odmerkov vitamina C, ki ima na organizem tudi številne druge zdravilne učinke, kar je ugotovil že Nobelov nagrajenec, dr. Linus Pauling.

O izkušnjah vitamina C (v obliki estra) lahko preberete v našem novo objavljenem članku
Ester C - čudežno zdravilo za displazijo kolkov?

Izjemne rezultate so z vitaminom C dosegali tudi pri artritičnih psih. Poleg tega lahko v leglih mladičev z dajanjem visokih odmerkov vitamina C dipslazijo tudi preprečimo. Samice ga morajo dobivati  ves čas brejosti in dojenja, nato pa je treba nadaljevati z dajanjem mladičem, takoj ko preidejo na trdno hrano.

Ta metoda se je izkazala za uspešno celo pri mladičih staršev, ki so imeli tudi sami displazijo kolkov ali so že imeli mladiče z displazijo.

Vitamin C je znan tudi po tem, da zelo hitro odpravi bolečine in otekline pri zlomih, izpahih in zvinih ter izjemno pospeši celjenje tkiv oz. okrevanje. To ne velja le za pse, ampak tudi za ljudi. Z dajanjem je treba začeti hitro po poškodbi in nato 3-4 vsakih nekaj ur vzeti višji odmerek (1-2 grama) vitamina C.

Vitamin C je naprodaj v lekarni, v obiki kristalčkov askorbinske kisline. (Dobi se tudi v dm, Sanolaborju, nekaterih trgovinah z zdravo prehrano ...) Vendar je v taki obliki zelo kisel in medtem ko je za ljudi tudi tak čisto užiten v čaju ali obliki "limonade" (prašek preprosto zamešamo v vodo, ni pa dobro dodati sladkorja ali umetnih sladil, ker s tem učinek praktično uničimo), pa za pse ta oblika ni tako primerna, saj je verjetno ne bodo hoteli zaužiti. Zato lahko poskusite z estrom C v tabletah. Odmerek za ohranjanje zdravja je odvisen od teže psa in se giblje okoli 100 do 400 mg na dan, lahko tudi vsak drugi dan.

V primeru opisanih zdravstvenih težav ali nezgod pa je priporočljivo odmerek vsaj za obdobje zdravljenja za nekajkrat povišati - na 0,5 do 2 grama na dan, ali pa sami ugotovite maksimalni koristni odmerek po metodi, kot je opisana v zgoraj omenjenem članku. Ko dosežete izboljšanje, lahko odmerke spet nekoliko zmanjšate, vendar pa bodo psi s kroničnimi obolenji vselej potrebovali več vitamina C kot zdravi psi, pri katerih želimo zdravje samo ohraniti.


Načrtujemo prispevke o prehrani pri zdravljenju raka, boleznih jeter in srčnih obolenjih ter tudi prehrani za zmanjševanje neželenih učinkov jemanja zdravil in cepljenja.


 

Rak - pet različnih prehranskih terapij - prispevek je v pripravi in bo objavljen v kratkem.


Na vrh


Kako odplakniti rak iz telesa      Dr. Al Sears


Že odkar delam kot zdravnik, me bolniki sprašujejo, kako preprečiti rak. Vsi se namreč bojijo hudih stranskih učinkov kemoterapije, saj so videli, kaj lahko le-ta povzroči. In kot vi so tudi oni jezni na konvencionalne zdravnike, ki o zdravljenju s prehrano ne vedo kaj dosti.


Na srečo sem izdelal bojni načrt, ki vam lahko pomaga. V današnjem članku se bom osredotočil na dve od hormonov odvisni vrsti raka – rak dojke in rak prostate.


Napočil je trenutek za čiščenje organizma


Večina zvrsti raka dojke in prostate sodi med t.i. od hormonov odvisne rake (HDC – hormone-dependent cancers). Rak dojke je poleg kožnega raka najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah, medtem ko je rak prostate na drugem mestu po pogostnosti pri moških.
1,2


Eden od načinov širjenja raka po telesu je prek limfnega sistema. Limfa oziroma mezga
je bistveni del vašega imunskega sistema. Po telesu prenaša na ogrožena mesta imunske celice za boj proti okužbam, od celic pa pobira odpadne snovi in toksine ter jih odnaša proč.


Vendar pa lahko limfa tudi pomaga pri širjenju rakavih celic in hormonov, ki tem celicam pomagajo pri rasti.


Rak se lahko prične na enem mestu, nato pa se prek limfe razširi še drugod po telesu. Zato je nadvse pomembno poskrbeti, da bo limfni sistem, naš vgrajeni notranji sistem za čiščenje telesa, dobro deloval.


Razstrupitev v štirih preprostih korakih


Grozno je, da v telo prek hrane in drugih snovi, prisotnih v našem domu, zaide veliko nezaželenih hormonov. Dva najhujša krivca za to sta meso, polno hormonov, in kemične snovi, ki oponašajo hormone, najdemo pa jih prav tako v mesu in tudi v plastičnih izdelkih, kot so nakupovalne vrečke in plastične talne obloge, ter v kozmetičnih izdelkih.


Na srečo se boste lahko s pomočjo mojega razstrupljevalnega načrta za čiščenje limfnega sistema v štirih korakih znebili vseh odvečnih hormonov. S tem razstrupljanjem pa boste tudi preprečili raka.


Prvi korak: Omejite izpostavljenost hormonom


Preverite, koliko rdečega mesa pojeste in kakšne kakovosti je? Če uživate komercialno vzrejeno govedo, hranjeno s koruzo in žitaricami, to omejite na le enkrat tedensko. V neki študiji so dokazali, da je pri moških, ki takšno slabo meso uživajo vsak dan, verjetnost, da bodo dobili raka prostate kar za 250% večja kot pri tistih, ki ga jedo le enkrat na teden.3 Če imate možnost nabaviti meso goveda proste paše, ki je bilo vzrejeno brez hormonov in brez škodljivih žitaric in koruze, pa ga lahko jeste tako pogosto, kot želite.


Skrb vzbujajoči pa niso le hormoni v govedini komercialne reje, temveč tudi maščobe v takšnem mesu. Ta maščoba namreč spodbuja nastanek spolnih hormonov, ti pa v presežnih količinah ustvarjajo ugodno okolje za razmah raka . Če torej jeste govedino, ki vsebuje hormone, odstranite vso maščobo in uživajte le pusto meso. Pri naravno vzrejenih živalih seveda lahko pojeste toliko maščobe, kot vam prija.


Močno omejite ali ukinite uživanje kofeina, žitaric (vključno s koruzo in sojo) in sladkorja. Vse troje močno otežkoča telesu razgradnjo estrogena.


Izogibajte se predmetom, ki vsebujejo hormone in hormonom podobne snovi, pa čeprav so to predmeti
običajne vsakdanje rabe, naprimer plastične škatle, posode in vrečke, plastične ovratnice proti bolham (za pse) in pesticidom.


Drugi korak: Onemogočite škodljive hormone in jih odplavite iz telesa


Močno povečajte vnos zelenjave iz družine križnic brokolija, cvetače, redkvic in rukvice (rukole). Križnice vsebujejo ključno sestavino za preprečevanje od hormonov odvisnih vrst raka (indol-3-karbinol oz. I3C).


I3C telesu pomaga, da uravnovesi svoj estrogen. Pa ne samo to, I3C se v telesu spremeni v diindolilmetan (DIM). DIM je zelo močan blokator rakavih celic, ki ga svojim bolnikom in bralcem priporočam že kar nekaj časa.


Pijte zeleni čaj. Nedavna študija je pokazala, da zeleni čaj uspešno zavira hormone, ki pomagajo pri nastanku tumorjev.
4


Jejte kuhan paradižnik, ki je poln učinkovite snovi za preprečevanje raka – likopena. Harvardska študija je pokazala, da se je tveganje za pojav raka prostate pri moški, ki so jedli več paradižnikove mezge (seveda naravne) in drugih paradižnikovih jedi, zmanjšalo kar za eno tretjino.
5


Na juhe in solate posipajte bučne peške. Raziskave so pokazale, da bučne peške zmanjšujejo zmožnost testosterona in njegovih stranskih produktov za pospeševanje delitve celic prostate. To lahko pomaga preprečiti povečevanje prostate.6


Tretji korak
: Spodbudite kroženje limfe z zelišči in prehranskimi dopolnili


Vitamini so pomemben del vsakega programa za boj proti raku. To priznava celo uradna medicina. Vendar od svojega konvencionalnega zdravnika najbrž ne boste slišali priporočila za zdravilne rastline, ki se za prečiščevanje organizma uporabljajo že stoletja ali tisočletja.


Naslednje tri rastline pomagajo spodbuditi delovanje limfe in odpklakniti iz telesa škodljive snovi:

  1. Grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa, angl. black cohosh). To zelišče priporočam svojim pacientom zaradi tega, ker lajša simptome PMS in menopavze. Učinkovito pa je tudi pri zaviranju širjenja tumorjev pri raku dojke.
  2. Korenina navadnega repinca (Arctium lappa, angl. burdock root). Korenina tega osata pospešuje nastajanje urina in tvorbo znoja.
  3. Koprivček (Ceanothus americanus, Ceanothus cuneatus, angl. red root): Je odlično sredstvo za spodbujanje limfnega obtoka in pospeševanje drenaže cist v dojkah in jajčnikih.7


Te zdravlne rastline lahko najdete v nekaterih prodajalnah z zdravo prehrano ali jih naročite prek spleta. Tudi zelišča lahko vsebujejo snovi, ki utegnejo povzročiti neželene učinke ali sprožiti medsebojno delovanje z drugimi zelišči ali zdravili, ki jih jemljete.Zato je priporočljivo jemati tovrstne izdelke pod nadzorom zdravnika ali drugega strokovnjaka, ki se bil izšolan za področje botanične medicine.


Četrti korak:

  • Skrbite za redno raztezanje in pretegovanje telesa. Raztezanje sprošča iz tkiv kislino.
  • Skačite na mini-trampolinu. Takšno poskakovanje pospeši limfni obtok in izpiranje škodljivih odpadnih snovi, obenem pa spodbuja nastanek belih krvničk, ki se bojujejo proti raku.
  • Dobro se preznojite v savni. Znojenje in vročina sproščata strupene snovi, ki se izločijo skozi kožo.
  • Obvezno poskrbite za dober, reden in nemoten spanec. Imunski sistem vam bo hvaležen.8


Komentar Povejnaprej.Net: Pričujoči zapis se nanaša na ljudi in zdravnikove izkušnje iz prakse iz ljudmi. Prepričani pa smo, da bo skrben pasji (in mačji) gospodar znal potegniti paralele med živalmi in ljudmi, ter vse tisto iz tega članka, kar pri njegovem kosmatinčku pride v poštev, tudi primerno uporabiti.

Reference:

 

1 “What Are the Key Statistics for Breast Cancer?” American Cancer Society (http://www.cancer.org/docroot/CRI/content/CRI_2_4_1X_What_are_the_key_statistics_for_breast_cancer_5.asp), accessed 4/02/08.
2 “How Many Men Get Prostate Cancer?” American Cancer Society (http://www.cancer.org/docroot/CRI/content/CRI_2_2_1X_How_many_men_get_prostate_cancer_36.asp?sitearea=), accessed 4/02/08.
3 “Prostate Health.” Doctor Yourself (http://www.doctoryourself.com/prostate.html), accessed 4/02/08.
4 “Green Tea Shown To Possess Antitumor Effect In Breast Cancer.” Science Daily (http://www.sciencedaily.com/releases/2007/12/071208171411.htm), 12/9/2007.
5 “Study Finds Tomatoes Lower Risk of Cancer.” Consumer Affairs (http://www.consumeraffairs.com/news/tomatoes.html), 6/14/2000.
6 “Heal Prostate Cancer Naturally - Anti-Cancer Foods.” E-Zine Articles (http://ezinearticles.com/index.php?Heal-Prostate-Cancer-Naturally---Anti-Cancer-Foods&id=938668), accessed 4/5/2008.
7 “Red Root.” University of Santa Cruz (http://arboretum.ucsc.edu/ceanothus_cuneatus.htm), accessed 4/05/08.
8 “Lymph Health—An Herbal Recipe for Breast Cancer and Lymphomas.” Natural News (http://www.naturalnews.com/022570.html), accessed 4/02/08.

 


Na vrh


10 opozorilnih znakov za zgodnjo detekcijo raka 
Dr. Gerald S. Post, veterinar onkolog

Hišni ljubljenčki so postali naši družinski člani in seveda si jim želimo omogočiti čim boljše in čim daljše življenje. Ker danes mnogi lastniki nudijo svojim psom in mačkam zelo dobro nego in oskrbo, se njihovo življenje dejansko lahko podaljša. Kljub temu pa  rak ostaja med vodilnimi vzroki smrti teh živali.


Nekatere ocene potrjujejo, da bo pri starosti nad 10 let kar polovica psov umrla zaradi raka. Kot veterinar, specializiran za onkologijo, bi želel podati skrbnikom hišnih ljubljenčkov nekaj nasvetov o tem, na kaj moramo biti pozorni, če želimo pri svojem živalskem spremljevalcu pravočasno odkriti morebitne znake rakavega obolenja. Čim bolj zgodaj odkrijemo bolezen, tem večja je možnost, da bo zdravljenje uspešno.


V nadaljevanju navajam 10 najpogostejših opozorilnih znakov za rak pri psih in mačkah. Želel bi poudariti, da so ti znaki samo potencialno lahko znanilci raka in da v primeru, da tak znak opazite, to še ni vzrok za paniko. Vsekakor pa je dobro, da se v takšnem primeru obrnete na svojega veterinarja.  


Otekle bezgavke (limfni vozlički): te žleze se nahajajo na različnih mestih v telesu, najlaže pa zatipamo tiste za čeljustnim sklepom in za kolenom. Če so te bezgavke otekle, je to lahko znak pogostega raka, imenovanega limfom. Pri postavitvi diagnoze lahko pomaga biopsija ali citološka preiskava teh povečanih limfnih žlez.


Zatrdlina, ki se veča ali spreminja: za vsako zatrdlino ali bulico, ki jo opazite na telesu svojega ljubljenčka in hitro raste ali spreminja svojo obliko oziroma čvrstost, bi bilo potrebno opraviti biopsijo. Zatrdline sodijo v laboratorij in ne v vašo žival!


Trebušna izboklina: kadar se trebuh (abdomen) naglo poveča, utegne to kazati na rastočo maso tumorja v notranjosti ali pa je lahko posledica notranje krvavitve v tem predelu. Zalo koristen bi bil rentgentski ali ultrazvočni pregled abdomna.


Kronično hujšanje: kadar hišni ljubljenček naglo izgublja težo, čeprav ni na shujševalni dieti, ga morate odpeljati k veterinarju na pregled. Ta simptom sicer ni diagnostični pokazatelj ali dokaz raka, vendar kaže na to, da nekaj ni v redu. Številne živali, obolele za rakom, pa lahko med drugim tudi izgubljajo na teži.


Kronično bruhanje in driska: nepojasnljivo bruhanje ali driska terjata podrobnejši pregled. Vzrok teh dveh znakov so lahko tudi tumorji prebavil. V takšnih primerih so uporabna diagnostična orodja rentgenski pregled, ultrazvok in endoskopija.


Nepojasnjeno krvavenje: Če žival krvavi iz ust, nosu, penisa, vagine ali dlesni, pa krvavitev ni posledica fizične poškodbe, jo mora pregledati veterinar. Čeprav imajo živali občasno lahko tudi bolezni, ki povzročajo krvavenje, takšne bolezni navadno odkrijemo, ko je živel še mladiček. Če se nepojasnjeno krvavenje pojavi v zrelejši dobi ali v starosti, bo potreben temeljit pregled.


Kašelj: suh, neproduktiven kašelj pri starejši živali je vzrok za rentgenski pregled prsnega koša. Tovrsten kašelj je najpogostejši znak pljučnega raka. Vendar prosim ne pozabite, da obstaja pri psih in mačkah še mnogo drugih razlogov za kašelj.


Šepanje ali ohromitev okončin(e): nenaden pojav šepanja ali hromosti je še zlasti pri večjih pasmah lahko znak kostnega raka. Za odkritje oz. diagnosticiranje te vrste raka je potrebno rentgensko slikanje prizadetega predela.


Težavno uriniranje: če se mora žival pri odvajanju vode močno truditi in napenjati, je to lahko znak okužbe sečil. Če se zadeva tudi po uvedbi antibiotika hitro ne izboljša ali pa se take težave pogosto ponavljajo, je vzrok lahko tudi rak sečnega mehurja. Veterinar bo s pomočjo citoskopije in drugih metod opravil biopsijo mehurja ter postavil dokončno diagnozo.


Močan zadah iz gobčka: živali lahko dobijo tumor tudi v ustni votlini in včasih je s tem povezana sprememba nagnjenj glede posamičnih vrst hrane (žival recimo odklanja tršo hrano in je samo še mehko hrano). Hišni ljubljenček pa lahko začne tudi popolnoma drugače gristi in žvečiti. Pri živalih z ustnim tumorjem se pogosto pojavi smrad iz gobčka. Včasih mora veterinar za določitev pravega vzroka teh težav opraviti rentgensko slikanje ali slikanje z računalniško tomografijo (pri čemer je žival potrebno anestezirati).

 

Dr. Gerald S. Post je specialist veterinarske onkologije in ustanovitelj ter predsednik Fundacije za rak pri živalih.

 

Na vrh


 

Kako pomagati svojemu psu v boju proti raku?  Laurie Kaplan

 

Komentar PovejNaprej.Net: Knjiga ameriške avtorice Laurie Kaplan, Help Your Dog Fight Cancer – An Overview of Home Care Options, je nastala na podlagi njenih izkušenj, ko je pomagala svojemu huskyju Bulletu premagati rak limfnih žlez (limfom). Bullet je bil, ko je zbolel, star 9 let. Zdravljenje je trajalo le kratek čas, nato je živel še 4 leta in 4 mesece in se od svoje skrbnice poslovil v starosti skoraj 14 let (rak se mu ni ponovil, umrl je zaradi ledvične odpovedi). Da je premagal hudo bolezen in užil še nekaj zdravih let, gre zahvala tudi Laurie, ki ga je z ljubeznijo zdravila in negovala med lajšanjem hudih posledic kemoterapije.


Za mnoge od nas je pes kot družinski član in tako njegova huda bolezen neizogibno močno prizadene tudi nas. Prav v času, ko se to zgodi, pa ni mesta za prizadetost, čustvene reakcije in obupavanje. Za čimboljši izid je treba aktivno vzeti stvari v svoje roke. Poleg tega bi pes začutil naše malodušje in bi ga to še dodatno potrlo. Laurie je zbrala dragocene nasvete o tem, na kaj vse je pri zdravljenju psa z rakom potrebno misliti, kako se oborožiti z informacijami in kako narediti 'bojni načrt.'. Med najpomembnejše dejavnike za uspeh pa vsekakor štejejo pravilna prehrana in prehranska dopolnila. Kot bodo bralci naše spletne strani, ki naravno prehrano že dobro poznajo, hitro ugotovili, je pravilna prehrana, ki preprečuje in zdravi rak, psom pa okrepi organizem, ki ga zdravila oslabijo, prav takšna, kot jo predstavljamo mi.  

 


Bulletova zgodba


Julija 2000 je bil Bullet, krepak sibirski husky, star devet let in pol. K veterinarju sem ga odpeljala zato, ker sem na njegovem vratu otipala zadbeljen limfni vozel. Diagnoza raka je bilo zadnje, kar sem pričakovala. Izkazalo se je, da ima limfosarkom (oz. limfom) v poznem stadiju. Ko je začetni šok minil, sem se odločila, da bom storila vse, kar je v moji moči, da bolezen premagam.


Bullet se mi je zapisal v srce septembra 1992. Leto in pol starega sem ga našla v lokalnem zavetišču za brezdomne živali in odtlej se ni več ločil od mene. Vsak dan znova me je očaral s svojo lepoto, elegantnostjo in zabavnimi norčijami, ki so me včasih spravile v neroden položaj. (Če ste kdaj imeli huskyja, nadaljnja pojasnila niso potrebna). Nisem si mogla niti predstavljati, da se NE bi podala v boj za preživetje tega čudovitega bitja, tako polnega življenjske moči. Bullet je bil deležen kemoterapije, jaz pa sem zanj sestavila še intenziven program domače nege za boj proti raku.

 

 


Porazne statistike

 


Vsako leto pri več stotisoč psih in mačkah odkrijejo raka. Pa vendar je pri večini njihovih lastnikov prva reakcija šok. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo več kot polovica psov v življenju dobila raka, zaradi te bolezni pa tudi umre več kot 80 % psov nad 10. letom starosti. Tem obup vzbujajočim statistikam ni ne konca ne kraja. Obstajata pa tudi dve dobri novici: prvič, kot skrbnik svoje živali lahko ukrenete marsikaj, da raka preprečite. Drugič, če pes raka že ima, imate na izbiro številne možnosti.


S pravilno oskrbo in nego je rak pogosto možno preprečiti. In preventiva je seveda vedno boljša od zravljenja! Danes že vemo, da so glavni vzrok limfoma pri psih kemikalije, ki jih vsebujejo številni izdelki za nego trate. Psi in mačke, ki jih ne steriliziramo oz. ne kastriramo, pogosto dobijo raka na modih oziroma seskih. Vzrok številnih vrst kožnega raka so lahko vakcine in prepogosta izpostavljenost soncu. Močan vpliv imata tudi prehrana, polna kemije, in genetika. Glede na statistične podatke se gotovo izplača psa zdravstveno zavarovati. Če vse drugo odpove, vam bo morda prav tako zavarovanje omogočilo, da si boste zdravljenje sploh lahko privoščili.

 

 


Vrste zdravljenja

 


Do preteklega desetletja psov, ki so dobili raka, navadno niti niso zdravili. Še dobrih 15 let nazaj veterinarjev onkologov sploh ni bilo. Danes so psom na voljo že najsodobnejši načini konvencionalnega zdravljenja te bolezni, ki praktično že ne zaostajajo več za zdravljenjem, ki so ga deležni ljudje.


Številne vrste raka je pri živalih možno uspešno ozdraviti ali ukrotiti s kemoterapijo, obsevanjem ali kirurškim posegom. Včasih je psa možno vključiti tudi v raziskovalni program za testiranje novih zdravil. Ta možnost je še zlasti dobrodošla takrat, ko obstoječa zdravila te vrste raka ne zdravijo uspešno ali ko lastnik nima denarja za takšno zdravljenje.


Bullet je dočakal skoraj 14 let


Limfom, ki ga je imel Bullet, je tretja najpogostejša vrsta raka pri psih (najpogostejši je kožni rak, na drugem mestu pa rak seskov). Pri ljudeh je limfom lahko Hodgkinov ali ne-Hodgkinov, pri psih pa poznamo samo maligni ne-Hodgkinov rak. Je zelo agresivna vrsta raka, pri kateri psi brez kemoterapije preživijo le 4 do 6 tednov. Po drugi strani pa je to rakavo obolenje, ki se dobro odzove na zdravljenje. S kemoterapiju lahko psu omogočimo še vsaj 18 mesecev življenja brez raka, z zdravo prehrano in dodatno nego pa še precej več.


Močno sem upala, da bo kemoterapija pri Bulletu delovala in da bo živel veliko dlje, kot je znašalo povprečno predvidevanje pri tej bolezni. Že po prvem nizu zdravljenja je rak izginil in čeprav je imel Bullet od časa do časa težave zaradi stranskih učinkov, se rak do konca njegovega življenja ni več ponovil. Tako mi je življenje podarilo še 4 leta in 4 mesece z Bulletom. Ne izključujem, da je dodatno vlogo pri njegovem preživetju odigrala tudi njegova močna telesna konstrukcija in trmasta narava pravega sibirca – ne enega ne drugega namreč Bulletu ni manjkalo.


Bulleta sem izgubila novembra 2004, umrl je zaradi ledvične odpovedi, star skoraj 14 let. Rak se mu ni ponovil.


Skupni boj za ozdravitev raka je lahko za pasjega lastnika veliko darilo, ne glede na končni izid. Ko je rak stregel po življenju mojega štirinožnega prijatelja, sem si rekla: "Ne danes, in ne brez boja!" Na tej podlagi se je utrdila moja vez s psom in prerastla v neomajno odločenost, da nama mora uspeti.

 

 


Deset najpomembnejših nasvetov

 

 

 

1. Sestavite svojo ekipo

 

Če pri vašem psu odkrijejo raka in se odločite za konvencionalno zdravljenje, skrbno izberite svojo zdravniško ekipo. Poleg vašega stalnega veterinarja se boste morda odločili še za veterinarja onkologa in veterinarja ali drugega strokovnjaka, ki se spozna tudi na holistično zdravljenje. Po potrebi boste dodali še kakšnega drugega specialista. Nikar ne pozabite na čustveno podporo, ki vam jo lahko nudijo skrbniki drugih psov z rakom, ter na svoje družinske člane in prijatelje. To je bitka, v kateri boste nujno potrebovali zaveznike.

 

 

2. Oborožite se z informacijami

 

Preberite čimveč knjig, raziskujte na spletu, vključite se v skupine, kjer boste našli podporo, forume in podobno. Poiščite ljudi, katerih psi so preživeli raka, in se pogovorite z njimi. Pomagali vam bodo ne le, da boste lahko bolje poskrbeli za psa, temveč vam bodo tudi vlili poguma in samozavesti. Zastavljajte vprašanja svojemu veterinarju in si odgovore zapišite. Morda boste s pomočjo vseh teh ljudi izvedeli še kaj novega, kar bo vašemu psu lahko pomagalo.

 

 


3. Pišite dnevnik

 

Od vsega začetka si zapisujte zdravila, odmerke, spremembe v prehrani, spremembe v iztrebljanju in uriniranju, beležite tudi vse o morebitnih obsevanjih (datume, stranske učinke, ukrepe za lajšanje teh učinkov itd.) Vsi ti podatki vam bodo pozneje lahko prišli zelo prav.

 

 


4. Vse spremembe uvajajte postopoma

 

Da, podali ste se na pot, v kateri se bodo zgodile mnoge spremembe. Prehrana, način življenja, dnevne navade. Pazite, da ne boste spremenili preveč stvari hkrati. Spremembe izvajajte posamično in postopoma, da se bo vaš živalski prijatelj lahko nanje privadil in mu ne bodo povzročale še dodatnega stresa.

 

 


5. Skrbite, da bo vaš pes v dobrem stanju

 

Ko se človek tako močno osredotoči na pomembno stvar, kot je zdravljenje raka, zlahka pozabi na vse druge zdravstvene potrebe svojega psa. Enkrat tedensko izvedite pri psu doma pregled celotnega telesa. Bodite pozorni na spremembe, kot so pojav morebitnih novih tumorjev, vnetje zob in dlesni, rane, ki se nočejo zaceliti, oguljene zaplate na komolcih, krhke kremplje in podobno. Nadvse pomembno je, da psa skrbno negujete in da redno skrbite za njegovo čistočo, zdrave zobe in urejeno dlako.

 

 


6. Naj bo zdrava prehrana vaša prva prioriteta!

 

Raziskave so potrdile, da igra pravilna, zdravilna prehrana najpomembnejšo vlogo v preživetju psa, ki zboli za rakom. Še najbolje je, da za obolelega psa pripravljate hrano sami. S pomočjo holističnega veterinarja ali drugega strokovnjaka boste laže izbrali tudi prava prehranska dopolnila za utrditev zdravja in boj proti raku.


7. Bodite dobro pripravljeni

Ali se tudi vam zdi, da psi vedno zbolijo ravno čez vikend ali pozno ponoči? Založite svojo pasjo domačo lekarno z vsem, kar bi utegnili potrebovati, vključno z raznimi zdravili, ki se dobijo brez recepta. pripravki za lajšanje bolečin in homeopatskimi zdravili. Pozanimajte se, kje se nahaja najbližja dežurna klinika in vnesite njihov telefon v svoj mobilnik. Razmislite o tem, kako boste spravili psa v avto, v kolikor sam ne bo mogel hoditi.  

 

 


8. Ne zavračajte manj uveljavljenih vrst zdravljenja

 

Obstaja na kupe alternativnih terapij, ki bi vašemu psu morda lahko olajšale zdravljenje in izboljšale počutje. Ne odrecite se nobeni izmed njih, dokler se ne prepričate, ali deluje ali ne. Zelišča, prehranska dopolnila, surova prehrana, masaže, kiropraktična obravnava itd. – psi se med seboj razlikujejo in morda boste morali preizkusiti več stvari, preden odkrijete pravo kombinacijo za svojega psa.

 

 


9. Ohranite vedrino in ljubeč odnos

 

Čeprav v takšnem težavnem obdobju ni lahko ohraniti pozitivnega razpoloženja, je to za vašega psa nadvse pomembno. Nič manj pa tudi za vas! Utrgajte si vsak dan nekaj časa in ga preživite s svojim psom, ne da bi pri tem mislili na rak. Uživajte v njegovi družbi. Bodite hvaležni za čas, ki ste ga preživeli z njim, in za to, da je še vedno z vami.

 

 


10. Zanesite se na svojo presojo

 

Najbrž boste morali v času zdravljenja sprejeti številne težke odločitve. Izbira možnosti zdravljenja, diagnostičnih preiskav, načinov lajšanja neželenih učinkov, možnosti za domačo oskrbo itd., včasih pa tudi najtežjo odločitev od vseh: ali z zdravljenjem nadaljevati ali ne. Vselej imejte pred očmi, kaj je najboljše za vašega psa in njegovo počutje – vi ga namreč poznate bolje kot kdorkoli drug. Zaupajte svoji presoji in ne dvomite v to, da ste sprejeli najboljšo možno odločitev.

 

 


Prvi koraki

 

 

 


Hranite svojega psa s hrano, ki okrepi telo in oslabi raka

 

Hrano pripravljajte sami, ker je to bolje od kupljene hrane v vrečah ali konzervah. Pes naj dobi hrano, ki vsebuje le malo ogljikovih hidratov, obenem pa veliko maščob omega 3. Vsebnost beljakovin naj bo zmerna. Malo ogljikovih hidratov pomeni malo ali nič riža, žitaric, testenin, kosmičev, krompirja, koruze, pa tudi nič industrijsko izdelanih pasjih piškotov in priboljškov. Omejite tudi količino sladke zelenjave, kot sta korenje in pesa.

Maščobne kisline omega 3 lahko dodate obroku v obliki ribjega olja, lanenega olja, konopljinega olja in podobno, delno tudi olivnega olja (če je hladno stiskano in deviško). Nobenega od teh olj ne smete segrevati. Vse številnejši pasji lastniki se odločajo za surovo prehrano.

Dodano zelenjavo na drobno sesekljajte v multipraktiku (izjemoma jo lahko skuhate na pari). Obrokom lahko dodate tudi jajca, česen, kefir, jogurt in druge zdrave sestavine. Če je le mogoče, uporabljajte organsko pridelane sestavine.

 

 


Vedno uporabljajte le filtrirano vodo

 

Vaš pes naj ima vselej na voljo dovolj sveže pitne vode. Psi z rakom smejo piti le filtrirano vodo! Za to najlaže poskrbite tako, da si omislite kakovosten filter kar na kuhinjski pipi ali pa kupite namizni vrč za filtriranje.


Varujte ga pred vsemi kemikalijami

 

 

 

Kemične snovi za nego trate so vodilni vzrok limfoma, prehodnoceličnega karcinoma in drugih vrst raka pri psih. Prav tako so za psa nevarna razna čistila v vašem domu in kemikalije za čiščenje preprog in talnih oblig, saj psi ližejo tla ali si te snovi poližejo s tačk.

 

 

 


Psa, ki ima raka, ne cepite!

 

 

 

 

Kot je v svoji knjigi The Natural Health Bible for Dogs and Cats zapisal znani veterinar dr. Shawn Messonnier, je "cepljenje psa z rakom enako, kot če bi na ogenj prilivali bencin." Resda je cepljenje proti steklini predpisano z zakonom, vendar vam bodo nekateri veterinarji morda pripravljeni podpisati izjavo, da bi lahko bilo zaradi diagnoze raka cepljenje za vašega psa škodljivo.

 

 

 


Seznanite se s tem, kje ima vaš pes limfne vozle

 


V mnogih primerih je prvi znak, da se je rak pri vašem psu ponovil ali se je začel širiti, povečanje limfnih vozlov.

 

 


Zaščitite psa pred nepotrebnim pritiskom na limfne vozle – uporabljajte namesto ovratnice oprtnico

 

Prosim prenehajte uporabljati ovratnico in uporabite raje oprtnico! Poleg zdravstvenih razlogov, ki govorijo temu v prid, je tudi nevljudno in nečloveško vlačiti pse naokoli tako, da jim zadrgnemo vrv okoli vratu. Predstavljajte si, da bi vas vse življenje tako vlačili naokrog. Uporaba ovratnice lahko pri psih povzroči kar dve škodljivi posledici: trahealni kolaps (kolaps sapnika) in povišanje intraokularnega (t.j. očesnega) tlaka. Ovratnica lahko tudi poslabša stanje pri psih, ki imajo prirojeno bolezen laringealno paralizo. Večina ovratnic je nadvse škodljivih za limfne vozle in lahko na dolgi rok povzroči ali pospeši nastanek raka.

 

 


Proti raku se bojujte tudi s prehrano
 

Prvo pravilo uspešnega boja proti raku s prehrano je: čimmanj ogljikovih hidratov in veliko maščobnih kislin omega 3. Rakave celice se s pomočjo ogljikovih hidratov bujno razraščajo, zato slednje s seznama hrane izločite – ogljkovi hidrati so vaši sovražniki. Maščobne kisline pa telo vašega psa hranijo in mu pomagajo, zato so vaše prijateljice.

 

 

Obstaja že veliko vrst izboljšane pripravljene hrane – surove, organske, zamrznjene … Nekatere bodo psu z rakom pomagale in druge ne. Če že ne morete hraniti psa s surovo hrano, ki jo pripravite doma, pazite vsaj na to, da bo vsebnost ogljikovih hidratov v kupljeni hrani zelo nizka, vsebnost beljakovin pa zmerna. Sami lahko nato pred hranjenjem dodate zdrave maščobne kisline v obliki ribjega olja, lanenega olja in drugih podobnih olj, ki jih najdete v lekarni ali trgovinah z zdravo prehrano.

 

 


Doma pripravljena hrana

 


Bulleta sem hranila s hrano, ki sem mu jo pripravljala sama. Pred diagnozo raka je dobival okoli 30 % mesa, 30 % zelenjave in 30 % žitaric, zraven pa še jajca in prehranska dopolnila. Ko so ugotovili, da ima raka, je dobival približno 75 % mesa in kosti ter 25 % zelenjave, če ne štejem jajc in prehranskih dopolnil. Ogljikovih hidratov ni dobil čisto nič, če ne štejem majhne količine v zelenjavi. Nobenega riža, krompirja, testenin ali kruha. Ter nobene hrane, ki bi vsebovala sldkor ali škrob.


Vaša odločitev je, ali boste svojemu psu dajali kuhano ali surovo hrano. Okrog surove hrane potekajo zagrete debate. Njeni zagovorniki pravijo, da bi morali psi iti tisto, kar bi jedli (volkovi) v divjini – da je njihova telesna zgradba takšna, da jim omogoča uživanje surove hrane in ga pravzaprav tudi zahteva. Dobro znana znamka kupljene surove hrane je BARF (akronim za Bones And Raw Food). Nasprotniki surove prehrane pravijo, da naši udomačeni psi niso volkovi in da so med razvojem iz volka v psa izgubili sposobnost varno prebaviti surovo hrano. Sama sem se odločila za surovo prehrano.


Bulletove obroke sem pripravljala 1x mesečno. 6 kg mlete govedine in mletih kosti sem pomešala z zelenjavo in drugimi zdravilnimi sestavinami. Nato sem napolnila to mešanico v vrečke za zamrzovalnik, in sicer sem v vsako vrečko dala količino, ki je zadoščala za tri dni. Vse skupaj sem naložila v zamrzovalnik, s čimer sem uničila vse bakterije, ki bi utegnile biti prisotne v mesu.


Potem ko se boste odločili, na katero stran se boste v tej debati postavili, pa boste morali prisluhniti tudi svojemu psu. Če ga boste hranili s surovo hrano in je ne bo maral ali je njegov želodec ne bo prenašal (treba je namreč vedeti, da je imunski sistem psa z rakom šibkejši od imunskega sistema sorazmerno zdravega psa), to upoštevajte, kajti njegov organizem že ve, kaj mu prija. V tem primeru mu lahko pripravljate enake obroke, kot sem jih že opisala, le da mu hrano skuhajte.


Več informafcij najdete na
www.HelpYourDogFightCancer.com


 

 

V pripravi so še naslednji članki izkušenih veterinarjev in veterinarjev-onkologov na temo zdravljenja raka pri psih in mačkah:

 

  • Dr. Alice Villalobos: Imunonutracevtika: preudarna raba prehranskih dopolnil za psa.
  • Dr. Allen M. Schoen: Bodite psu na vse možne načine v oporo
  • Dr. W. Jean Dodds: Vakcine in psi z rakom

 

Na vrh



Kožne težave in alergije pri domačih ljubljenčkih
     

(Povzeto po knjigi Natural Remedies for Dogs avtorja dr. Martina Zuckra)              

P R V I   D E L


Pogled na žival, ki se nenehno praska ali gloda svojo lastno kožo, spravlja lastnike ob pamet … spravlja pa jih tudi na veterinarske klinike, kamor se množično zatekajo po pomoč.
Kožne težave so na prvem mestu bolezni, ki jih veterinarji obravnavajo.


Razlogov je nešteto, od preobčutljivosti na bolšje ugrize, hrano in alergene v zraku, do cepljenj, kemikalij v okolju in škodljivih snovi v hrani. Zato je najti stvar, ki bo zadevo pozdravila, včasih velik izziv. Konvencionalni pristop k zdravljenju navadno vključuje steroide, antibiotike, antihistaminike in celo pomirjevala. Ta zdravila sicer večinoma poskrbijo za začasno olajšanje (medtem ko bolezni seveda ne zdravijo), vendar pa njihova dolgotrajnejša ali ponavljajoča se uporaba povzroča druge resne težave, kot so bolezni jeter, ledvic in adrenalnih hormonov.


Holistični veterinarji velikokrat povedo, da uporaba zdravil za simptome kroničnih kožnih težav bolezen samo požene globlje v telo, da se bolj zakorenini. "Problematične točke" se na koži pogosto pojavijo zato, ker se telo skuša znebiti toksinov, ali zaradi notranjih vnetij, do katerih pride zaradi nenehnega hranjenja z neprimerno in škodljivo umetno hrano. Sprva se zdi, da zdravila za nekaj časa pomagajo, toda že nekaj mesecev pozneje so te živali že spet pri veterinarju, z novimi simptomi, včasih celo na ledvicah - ali kjerkoli po telesu, kjer je žival pač genetsko najšibkejša. Včasih je videti, kot da ti novi simptomi niso povezani s prejšnjimi, v resnici pa so del stare zgodbe, ki nikoli ni bila dokončana, kajti nikoli ozdravljena bolezen še vedno razsaja znotraj telesa.


Če veterinar kortikosteroide uporablja pravilno, lahko z njimi začasno ublaži vnetje in omeji srbenje. Žal pa se ta zdravila pogosto zlorabljajo in se uporabljajo v daleč previsokih odmerkih. Če živalim telo nekritično napolnimo z nekimi pavšalnimi odmerki, večjimi od tega, kar resnično potrebujejo, neizogibno pride do težav.


Koža je največji telesni organ za razstrupljanje. Srbečica ali razdraženost sta zanesljiv znak, da se želi telo znebiti kakšne strupene snovi. "Če se zdravljenja takšne težave lotimo z zdravili, zatremo delovanje imunskega sistema in toksin bo ostal v telesu, saj ga slednje ne bo moglo izločiti," pravi dr. Robert Goldstein, dr. vet. med. "Včasih je morda res dobro predpisati zdravilo, toda kdor se na dolgi rok zanaša samo na zdravila, bo povzročil hude kronične kožne težave brez konca in kraja, pa tudi druge zdravstvene posledice."


Zakaj prihaja do alergij?


Medicinski slovarji definirajo alergijo kot "preobčutljivostno stanje, do katerega pride zaradi izpostavljenosti določenemu alergenu." Alergen je vsaka snov, ki lahko povzroči takojšnjo ali poznejšo reakcijo. Med alergene prištevamo cvetni prah, navadni prah, plesni, hrano, kemične snovi, pa tudi ugrize žuželk, denimo bolh.


Ljudje v primeru, da naše telo napade alergen, smrkamo, kihamo, kašljamo in hropemo. Psi pa se namesto tega praskajo in grizejo. Vzrok za to razliko je povezan z mastociti, specializiranimi celicami v telesu, ki se na alergene odzivajo s proizvodnjo snovi, imenovane histamin. Sproščanje histamina je namreč tisto, kar povzroči alergijske simptome. Zaradi njega drobne kapilare spustijo tekočino in tkivo oteče. Pri ljudeh so mastociti močno koncentrirani okoli oči, nosa in sapnika. Temu primerni so tudi naši simptomi pri, recimo, senenem nahodu.

Pri živalih pa so mastociti koncentrirani na "licih", tacah, pod pazduho in okoli dimelj. "Znan rek je, da če si vaš domači ljubljenček pogosto drgne obraz, liže tace in se praska pod pazduhami, potem je verjetno na nekaj alergičen," pravi veterinar Ernest K. Smith, sekretar Akademije za veterinarsko zdravljenje alergij in klinično imunologijo.


Mnogi preobčutljivi ljudje ne prenašajo kar po več snovi hkrati in ne samo ene. To ima lahko za posledico nenavadne kombinacije fizičnih, psihičnih, čustvenih in vedenjskih simptomov. Podobno velja za živali. Najpogosteje je prizadeta koža, vendar se pojavljajo tudi razna obolenja prebavil, psihične spremembe, napadi krčev in druge težave. Včasih težav s kožo sploh ni in so odzivi na alergije zgolj skriti globoko v telesu. Če je žival dlje časa izpostavljena določeni problematični snovi, se poleg starih kadarkoli lahko pojavijo tudi nove alergije. Nekatere alergične reakcije so posledica enega samega alergena, druge pa se pojavijo po izpostavljenosti več snovem. Vse je odvisno od odpornosti posamezne živali.


Vedno več težav tudi pri mladih psih in mačkah


Leta 1986 sem z losangeleškim veterinarjem Alfredom Plechnerjem sodeloval pri pisanju knjige o alergijah, Pet Allergies: Remedies for an Epidemic. Že takrat je bil mnenja - in to mnenje si je ustvaril na podlagi svojih dolgoletnih kliničnih izkušenj - da na svetu vlada neprepoznana epidemija alergij, ki uničuje življenja milijonov hišnih ljubljenčkov. Danes pravi, da se stanje ni prav nič popravilo, temveč se je še poslabšalo.


K dr. Plechnerju nenehno vodijo pse s slabo delujočim ali močno prizadetim imunskim sistemom. Za vse te resne težave so krivi vplivi iz okolja. "Problem je večji, kot se ljudje zavedajo," pravi. "Več kot polovica živali, ki jih pripeljejo k veterinarju, ima takšno ali drugačno obliko alergijskega obolenja - preobčutljivostnega stanja, ki za posledice nima le navadnega praskanja, ampak včasih lahko tudi smrt. Alergije so tako pogoste, da se z njim prej ali slej sreča vsak pasji ali mačji skrbnik."


Veterinar Joseph Demers k temu dodaja: "Danes se neprimerno pogosteje srečujem z alergijami kot nekoč. Prepričan sem, da je to posledica zmedenega ali neuravnovešenega imuskega sistema, ki se odziva premalo ali preveč, pa tudi sicer ne deluje tako, kot bi moral. Pred mnogimi leti si lahko takšne bolezni videl samo pri živalih, starejših od dveh let. Danes se to pojavlja že pri šestmesečnih mladičih. Vse več psov in mačk, mlajših od enega leta, oboleva za alergijami."


Strokovnjaki menijo, da so poglavitni vzroki za takšno stanje naslednji:


Oporečna hrana

Komercialna pasja in mačja hrana je prepolna močno procesiranih sestavih podpovprečne kakovosti in kemikalij, ki prispevajo k slabemu zdravju ali sprožijo alergijske preobčutljivosti.


Kozmetična vzreja

Vedno več psov ima genetske pomanjkljivosti kot posledico vzreje za doseganje določenih zunanjih lastnosti in zaradi množičnega "pridobivanja" mladičev v "tovarnah za mladiče", kjer živali križajo zaradi videza, ne pa zaradi njihove odpornosti in pasemskih lastnosti. Tako so naprimer mnogi lovski psi že izgubili dober voh, sicer značilen za njihovo pasmo. Selektivni razplod ustvarja moden videz, ki ga cenijo fanatiki in sodniki.

Tak videz sicer pomeni prestiž in zato tudi višje cene za mladiče takšnega vzreditelja, rezultat pa so žal živali z neuravnovešenim endokrinim in imunskim sistemom in drugimi hudimi defekti. Te živali so že na samem pragu svojega življenja manj zmožne opraviti z vplivi okolja in zgodaj podležejo raznim boleznim. Njihove biološke pomanjkljivosti se nato prenašajo naprej na njihove "čistokrvne" in seveda tudi na mešane potomce.


Pretirano cepljenje

Sodobna praksa, da živalim dajemo močne vakcine in celo po več cepiv hkrati, predstavlja silovit napad na njihov imunski sistem ter ima za posledico bolezni, splošno slabo delovanje organizma in razne alergije.


Preplavljenost s kemikalijami

Živimo v času, ko so se kemikalije in onesnaževalci okolja v nas in okoli nas razmnožili do neslutenih razmer. Mnogi strokovnjaki so že potrdili, da vsa ta kemija slabi imunske sisteme nas in naših živali ter nam izpodkopava zdravje. Zdravnica Doris Rapp, ki je obenem specialistka okoljske medicine, je izjavila: "Če bi se vse to zgodilo pred več kot sto leti, bi se morda lahko deloma prilagodili. Telo se namreč ne more razstrupiti, če prehrana ni optimalna. Žal pa se je v preteklih 60 letih močno poslabšala tudi naša prehrana. To, kar jemo, je preveč umetno, obdelano, polno pesticidov in ne vsebuje več nobenih hranil. To, kar pijemo, je ena sama kemija. Posledično so naša telesa postala odlagališče za strupeno kemijo."


Enako pa velja tudi za naše domače ljubljenčke. Psi, ki živijo s svojim smrčkom zelo blizu umazanim tlom in najlonskim talnim oblogam, so iz največje bližine izpostavljeni veliki množici strupov: kemikalijam za gojenje trate in delo na vrtu, strupom za podgane, pesticidom, kemikalijam za čiščenje stanovanja in dezinfekcijo, svincu, ki se nahaja v barvah in vodi, kemičnim snovem, namenjenim za gradnjo in opremo hiš, škodljivim molekulam, ki puhtijo iz sintetičnih talnih oblog itd. Tudi industrijsko narejena pasja in mačja hrana je polna kemičnih aditivov.


Zakaj se simptomi pojavijo prav v določenem trenutku?


Pravzaprav se simptomi lahko pojavijo kadarkoli. Predstavljajte si sod, v katerega lahko spravite samo omejeno količino stresa in strupenih snovi. Vsak sod ima drugačno kapaciteto - temu bi lahko rekli tudi prag - odvisno od posameznikovih genetskih prednosti ali slabosti. Življenjski slog, prehrana, okoljski dejavniki in izpostavljenost strupeni kemiji so elementi našega življenja, ki povzročijo, da se začne vsebina soda zlivati čez rob ali ne. Ko sod postane prepoln, so simptomi tu.


Če je vaše telo izpostavljeno le majhni količini prahu in plesni, bi morala kapaciteta vašega sodčka zadoščati (če je sicer vaše zdravje dobro). Če pa se kdaj zgodi, da ste izpostavljeni preveliki količini škodljivih snovi, ali pa več kot le enemu alergenu, lahko vsebina sodčka prestopi rob in pojavijo se simptomi. Kdo drug bi v enakih okoliščinah lahko dobil simptome prej ali pozneje kot vi, odvisno od tega, kako velik je njegov sod. Če je v danem trenutku vaše življenje močno stresno, ali če je vreme zelo vroče, ali če ste nenehno izpostavljeni določeni škodljivi kemikaliji, se bo sodček napolnil hitreje.


Pri živalih lahko sezonski pojav simptomov pojasni kombinacija slabe hrane, cepljenja in prihoda sezone bolh. V današnjem svetu je lahko sodček za mnoge živali ves čas na tem da se bo razlil, ker so genetsko oslabljene. V takih primerih ni potrebno mnogo, da udarijo simptomi na plan. Če je genetsko šibkejša žival izpostavljena še slabi umetni hrani, zaradi česar spravi v telo še več kemičnih snovi, kot bi jih sicer, ali nepotrebnim zdravilom, bo še prej dobila alergije in še pogosteje zbolevala.



Kako ugotovimo, ali je pes na kaj alergičen?

Naslednji simptomi so značilni, vedar pa ne nujno edini znaki težav v zvezi z alergijami:

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

  • vztrajno grizljanje, lizanje ali praskanje kože                                                     
  • vneta koža, grudice, izpuščaji, bule, otekline ali rane, ki se ponavljajo             
  • vneta ušesa z infekcijami, ki se ponavljajo                                                         

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------  




Splošni nasveti za obvladovanje kožnih alergij in drugih kožnih težav


Žal za alergije pogosto ni preprostih formul. Vendar pa vam bo naslednje zagotovo pomagalo:

  • Začnite z boljšo prehrano (najbolje naravno). Obrokom dodajajte vitamine in minerale. To bo okrepilo imunsko odpornost in za obvladovanje težav ne boste potrebovali več zdravil. Z nekaj sreče bo vaši živali že to pomagalo do ozdravitve. Ni pomembno, kakšen nivo odpornosti sedaj premore vaš domači ljubljenček, v vsakem primeru ga lahko zvišate in tako zmanjšate možnosti za pojav kožnih alergij in tudi njihovo intenzivnost.
  • Hrana naj vsebuje le beljakovine dobre kakovosti, pa četudi bo zato teh beljakovin manj. Kakovostnejše beljakovine vsebujejo manj potencialnih sprožilcev alergij. Naravna in nepredelana hrana že sama po sebi zmanjša alergične reakcije. Živali so namreč lahko alergične tudi na hrano.
  • Veterinar A. Greig Howie ugotavlja, da je pri alergijah navadno kriva kar kombinacija snovi, zelo pogosto gre za cvetni prah, hrano in bolhe. "Če vam uspe eliminirati vsaj enega od krivcev, boste morda uspeli alergijo oslabiti do te mere, da nezaželene snovi ne bodo več prestopale praga za sprožitev."
  • Vse več veterinarjev ugotavlja, da so vzrok številnih kroničnih bolezni cepiva. Živali, pri katerih alergije nočejo in nočejo izginiti, lahko reagirajo še na pretekla cepljenja.
  • Živali so vsak dan izpostavljene številnim kemikalijam, ki lahko sprožajo alergije in zastrupljajo telo. Uporabljajte doma samo naravne, nestrupene izdelke (čistila, kozmetiko, izdelke za nego živali itd.)
  • Poskrbite, da bo v hiši čim manj prahu. Razmislite o vgradnji filtracijskega sistema ali učinkovitem čistilcu zraka.
  • S pogostim šamponiranjem lahko živali nekatere škodljive snovi odstranimo z dlake. (Vendar pazite, da ne boste izbrali šampona, ki bo kemično breme še povečal. Izberite šampon z naravnimi sestavinami, brez naftnih derivatov.) Če šampon pomaga, bo olajšanje trajalo od 12 do 48 ur. Če ne pomaga, poskusite z drugim.
  • Pri živalih z alergijo obvezno zamenjajte plastične sklede za hrano in vodo s keramičnimi ali steklenimi. Veterinar Carvel Tiekert pravi: "Imel sem že primere, ko je plastična posoda povzročala živalim alergične rekacije na obrazu. Največ reakcij je povzročala rdeča plastika, čeprav doslej še nismo uspeli ugotoviti, zakaj."



PRIHODNJIČ - DRUGI DEL:

 

Zdravljenje alergij z zelišči 

Zdravljenje alergij s homeopatskimi zdravili 

Prehranska dopolnila za alergije 

Drugi pristopi k zdravljenju alergij

 Prehrana in razne diete za odpravo alergij


Na vrh

 

 

 

Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov