Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul

UPORABNI NASVETI  

Oskrba kožnih ran
Naravna zaščita psov pred klopi, bolhami, komarji in drugimi nadlogami
Odstranjevanje notranjih zajedalcev po naravni poti
Terapije z zelišči in prehranskimi dopolnili
Privoščite svojemu ljubljenčku masažo
Hišni ljubljenček ščiti pred depresijo (članek iz Vive)
Skrite nevarnosti eteričnih olj za domače ljubljenčke
Mala šola masaže, 1. del - vse, kar morate vedeti o masaži svojega kužka


Oskrba kožnih ran


Kadar si pes poškoduje kožo, si lahko pomagamo z naslednjimi naravnimi načini zdravljenja:

  1. Rano večkrat dnevno namažemo s tenko plastjo naravnega cvetličnega medu, ki ni bil toplotno obdelan. S svojimi izjemnimi naravnimi lastnostmi bo pospešil celjenje rane.
  2. Vitamin C v prahu (askorbinsko kislino, ki se dobi v drogerie marktu ali lekarni v lončkih po 100 g) raztopimo v čisti filtrirani vodi in prelijemo mešanico v manjšo pršilko. Količina: pol čajne žličke na 200 do 250 ml vode. Manjšo količino je dobro imeti za primere poškodb pripravljeno vnaprej. Mešanica področje razkuži, obenem pa pospeši celjenje.
  3. Dobro dezinfekcijsko sredstvo je razredčen, 3-odstotni vodikov peroksid,  ki ga dobimo v lekarni.

Med je primeren za manjše rane in za rane, ki se že celijo. Raztopina vitamina C pa je primerna tudi za večje rane, ker jih ohranja mokre, kar dokazano pospešuje celjenje, in jim (za razliko od medu) ne zapre dostopa zraka.

Če rane niso res  zelo velike, je najbolje, da jih ne pokrivamo (razen če obstaja nevarnost, da se pes znova poškoduje ali da si bo rano spraskal sam). Ker si bo hotel pes zaradi medu namazano področje lizati, poskrbimo, da tega 5-10 minut ne bo mogel početi (recimo, preden ga namažemo, naj leže ob nas, nato pa ga 10 minut masirajmo.


O masaži preberite tule in še nekaj več tudi tule.
 





Naravna zaščita psov pred klopi, bolhami, komarji in drugimi nadlogami

 

Pri odločanju naj nas vodita predvsem dve pravili:

  1. Psa moramo v času sezone obvezno zaščiti vsaj pred klopi.
  2. Vsaka kemična zaščita (ampula, ovratnica itd.), ki je dovolj močna, da deluje, je tudi dovolj močna, da prodre v organizem vašega psa in tam součinkuje z drugimi kemikalijami, ki sem v njem že nahajajo. Zato uporaba takšne zaščite za žival ni dobra in predstavlja zanjo hudo toksično obremenitev , še zlasti ker je treba pse pred klopi ščititi pretežni del leta. Ti izdelki pa so navadno škodljivi tudi za okolje.

Kakšno zaščito torej lahko uporabimo, če bi radi psa čimmanj obremenjevali s toksičnimi snovmi, hkrati pa nam ni vseeno za okolje? Praksa je pokazala, da se obnesejo naslednje zaščite:

  • česen: potrebno je redno dajanje v hrani, v času glavne sezone klopov ca. 1-2 stroka na dan. Pozor: da bo alicin, zdravilna učinkovina iz česna, postal aktiven, je treba česen pred uporabo streti. Slaba stran je smrad iz gobčka. Poleg tega nekateri psi česna ne marajo. V tem primeru ga lahko poskusite dodajati hrani v prahu, vendar upoštevajte, da posušena oblika ni tako učinkovita kot svež česen. V takem primeru kombinirajte česen in eterična olja v pršilu. Lahko pa psu dajete tudi česen v obliki tablet ali kapsul (prejeli smo obvestilo, da imajo tablete s česnom n.pr. v trgovini Gali in Nika na Linhartovi v Ljubljani)
  • neemovo olje: rastlina neem (Azadirachta indica)  oz. nim prihaja iz Azije in je naraven insekticid. Olje pri nas prodajajo predvsem razne vrtnarske trgovine, saj je dobro naravno zaščitno sredstvo rastlin. Če je 100 %-no in nima kakšnih nezaželenih dodatkov, ga lahko v razredčeni obliki uporabljamo za pršenje dlake (npr. www.hempatia.si).  5 ml zmešamo s 500 ml destilirane ali filtrirane vode in nalijemo v pršilko. Pršimo približno vsak drugi dan. Sicer pa olje dobite tudi v trgovinah z zdravo prehrano (n.pr. Jablana v pokriti tržnici v BTC v Ljubljani). Naprodaj je tudi neem v prahu, ki ga lahko psu potresemo po kožuščku ali mu ga dodamo v hrano.
  • Zadnje čase se dobijo tudi že kupljeni izdelki z neemom. Več lahko preberete tule.
  • repelenti za zaščito otrok so dovolj blagi, da tudi psom ne škodijo. V lekarni se dobi pršilo Ben's Natural (100 ml, brez potisnega plina, www.toptrade.si), ki vsebuje 20 % aktivne sestavine citripel (izdelane iz evkalipta). V to lahko dodate še nekaj kapljic čistega eteričnega olja poprove mete, citronele in evkalipta. Pršilo deluje 6 ur, zato je treba psa zaščititi vsak dan.
  • zaščitno sredstvo iz eteričnih olj si lahko pripravimo tudi sami. V pršilko z 250 ml destilirane ali filtrirane vode kanemo po 15 kapljic cedrovega, evkaliptovega in citronelinega olja ter olja poprove mete. Pred vsako uporabo dobro pretresemo. Psa pršimo dnevno. Ščiti tudi pred drugimi nadležnimi insekti.

Previdnost velja pri vseh umetnih izdelkih, kjer niso natančno navedene vse sestavine ali pa piše samo, da je izdelek "narejen iz 100 % naravnih eteričnih olj" oziroma "deluje na podlagi naravnih sestavin in ne vsebuje strupenih snovi". Čisto mogoče, da so olja, ki so uporabljena, res 100 %-no naravna, vendar to še ne pomeni, da so naravne tudi druge sestavine. Številni kupci so žal zadovoljni že, ko preberejo besedo "naravno".

Uporabimo samo čista, naravna eterična olja. Naprodaj je veliko dišavnih mešanic, ki vsebujejo le malo naravnih olj (čeprav imajo morda njihov vonj), zraven pa polno strupene kemije, zlasti škodljivih sintetičnih dišav. Takšnim mešanicam se velja na daleč izogniti tudi za našo lastno uporabo, še manj pa jih je priporočljivo nanašati na psa.


Opomba
: vire izdelkov navajamo samo kot primere in v pomoč bralcem. Navedbe ne pomenjo, da ne obstajajo drugi, morda tudi boljši viri. S prodajalci teh izdelkov ali spletnimi stranimi, omenjenimi v besedilu, nimamo nobenih komercialnih ali drugih povezav.

V kolikor imate podatke o drugih virih in izdelkih, nam jih lahko pošljete, da jih objavimo za informacijo ostalim bralcem.

Na vrh

 

 

 

 

 

Odstranjevanje notranjih zajedalcev

 

 


Najpomembnejše pri odstranjevanju parazitov je, da nanj ne pozabimo! Vsak pes ima zajedalce (enako velja za mačke) in to ni prav nič odvisno od tega, ali jedo surovo hrano ali ne.


Pomembno je tudi vedeti, da lahko storimo marsikaj, da zajedalce preprečimo ali jih omejimo na minimum. Zbrali smo nekaj informacij o prehranskih, zeliščnih in konvencionalnih terapijah.


Prehranske terapije

Obstaja kar nekaj živil, ki odganjajo parazite, zato jih lahko uporabljamo kot preventivo, dvakrat na leto pa z njimi izvedemo intenzivnejšo "kuro" za ostranjevanje parazitov. Ta živila so:

  • vsa hrana, ki vsebuje vitamin A (korenje, kreša, špinača, brokoli, blitva, ohrovt, rdeče paprike, oranžne buče in celo sladki krompir). Rekli boste, saj psi vendar niso vegetarijanci! Res je, in te hrane jim sploh ni potrebno dajati v velikih količinah. Na drobno nastrgamo katero od teh živil (lahko tudi več kot eno) in ga dodamo pasjemu obroku po žličkah, kot zdravilo. Seveda surovo. Ta živila vsebujejo tudi veliko drugih hranil. Mačke sicer potrebujejo še druge vire vitamina A, vendar je omenjena hrana, zlasti korenje, uspešna proti parazitom tudi pri njih. Potrebna količina pri psih in mačkah je pol čajne žličke na 5 kg telesne teže. Začnemo z manjšo količino in jo postopno zvečujemo.

  • česen deluje tako, da odstrani s črevesne stene zaščitno sluz, s tem pa nezaželene črevesne goste izpostavi razmeram, ki jih ne marajo in jim skušajo ubežati. Hrani redno dodajajte sveže stisnjen česen ali česen v prahu (lahko pa naredite tudi tinkturo iz česna in naravnega jabolčnega kisa).

  • bučna semena so prav tako znan sovražnik zajedalcev. Nabavite sveža, nepražena bučna semena (navadno jih dobite v trgovini z zdravo prehrano), ali pa shranite in posušite semena buče, ki ste jo pojedli. Vselej jih hranite v tesno zaprti steklenki. Ob pripravi obroka za psa ijh zmeljite in dodajte četrt čajne žličke za vsakih 5 do 8 kg njegove teže. Najbolje delujejo, če so sveže zmleta.
  • peteršilj je še ena rastlina z vermicidnimi lastnostmi. Svež peteršilj drobno sesekljamo, še najbolje pa deluje, če ga hrani dodamo skupaj s korenjem in zelenjavo, ki se ponaša z obilico vitamina A.

Terapije z zelišči in prehranskimi dopolnili

  • dober naravni odstranjevalec zajedalcev, predvsem glist, so grenivkine peške. Parazite ne le odganjajo, ampak jih tudi - če so v črevesju že prisotni - oslabijo in ubijejo. Grenivkine peške srednje grobo sesekljamo v mlinčku za kavo ali za zelišča in jih dodamo hrani, kot smo zgoraj opisali za bučna semena. Podobno pomagajo tudi sesekljane peške drugih agrumov (pomaranč, mandarin, limon, limet ...). Namesto grenivkinih pešk je priročno sredstvo tudi grenivkin izvleček. Pri nas ga pod imenom GreniFit prodajajo lekarne.

  • priljubljeno prehransko dopolnilo za pse in mačke je alojin sok (Aloe vera). Vsak dan dodajte v obrok 1 jedilno žlico na vsakih 10 kg telesne teže vašega psa (za manjše pse pa približno 1 čajno žličko na 3 - 4 kg). Aloja parazite odganja, ni pa dovolj močna, da bi jih uničila, zato jo kombinirajte z drugimi naravnimi sredstvi.

  • znan odganjalec zajedalcev je čili v prahu (kajenska paprika). Ta prašek ni primeren le za pse in mačke, ampak tudi za ptice in zajce. Ker je najbolj učinkovit v večjih količinah, je v primeru intenzivne terapije najbolje dajati kapsule. Še posebej primeren je za trakulje. Količino kapsul le postopoma povečujemo, začnemo s pol kapdule na 25 kg telesne teže (pol kapsule damo tako, da kapsulo odpremo in polovico praška iztresemo). Po odpiranju kapsul si temeljito operite roke in se pred tem nikakor ne dotikajte živalinih ali svojih oči. Kapsul nikoli ne dajajte brez hrane. Količino postopno povečujte, dokler ne dosežete 1 kapsulo na 13 kg telesne teže psa, dvakrat na dan. Pes se postopno na čili navadi. Omenjeno količino naj dobiva vsaj en teden.

  • nekateri veterinarji priporočajo tudi 10- ali 14-dnevno kuro s čajem taheebo (Pau d'arco), ki ima tako protibakterijske kot protivirusne lastnosti. Navodilo za pripravo čaja najdete na vrečki, navadno pa vsujemo 1-2 zrahljani čajni žlički v 1 liter hladne vode, pustimo da zavre in da močno vre 5 minut. Nato pa mora še 20 minut vreti pri nižji temperaturi, Potem ga odstavimo in pustimo stati 5 minut ter ga precedimo. Kužek naj dobi 3 do 6 dl čaja na dan. Ni potrebno, da je čaj svež, zato ga lahko kuhate vsak drugi ali tretji dan. Čaj ne sme nikoli priti v stik s kovino, zato ga kuhamo v steklenem čajniku iz ognjevarnega stekla in odmerjamo z leseno ali plastično žličko.


Z veseljem poročamo tudi o naravnih izdelkih, ki jih je mogoče kupiti v trgovini. Mnogm bralcem se namreč taki izdelki zdijo bolj praktični. Tako smo v zadnjem času opazili dva izdelka z naravno sestavino nim (neem), ki ščitita pred bolhami, klopi in komarji, in sicer:

1. Bio Spot-On Spray Plus od firme Beaphar, Nizozemska, distributer Aler d.o.o. Ljubljana. Razpršilna plastenka vsebuje 400 ml tekočine, stane pa 9 €. Popršiti je treba kar izdatno, nato pa še nekoliko vtreti v dlako. Postopek ponovimo enkrat na dva tedna. Izdelek je primeren tudi za mladiče od 6. tedna naprej in je neškodljiv za ljudi in živali.

2. Ampule Veto Science Nim Spot: delujejo do tri tedne. V pakiranju so po 3 ampule, 1 ampula zadošča za psa, težkega do 15 kg, pri večji teži je treba uporabiti 2 oz. 3 ampule. Uporabi se enako kot druge ampule proti zunanjim zajedalcem, le da je ta ampula iz naravnih sestavin in ne obremenjuje organizma. Izdelek je primeren za mladiče od 3. meseca naprej. Izdeluje ICC laboratoriji, grancija, uvoznik Zoo Market Preis d.o.o. Ljubljana. O točni ceni bomo še poročali (menda znaša 6 €¨).

Opomba: vire izdelkov navajamo samo kot primere in v pomoč bralcem. Navedbe ne pomenjo, da ne obstajajo drugi, morda tudi boljši viri. S prodajalci teh izdelkov ali spletnimi stranimi, omenjenimi v besedilu, nimamo nobenih komercialnih ali drugih povezav.


Na vrh 


Privoščite svojemu ljubljenčku masažo!

V pripravi je prispevek o masaži psa.

O tem, kako z masažo spodbujamo imunski sistem našega kužka ali mucke, pa lahko preberete tule.

Masaža pa močno koristi tudi lastniku in ne le živali. Z dovoljenjem uredništva revije Viva (www.viva.si) objavljamo članek avtorice Tili Kojić o tem, kako koristno je božanje in masiranje hišnega ljubljenčka - ter nasplošno druženje in preživljanje časa z njim - za živali in ljudi:


Hišni ljubljenček vas potrebuje v enaki meri, kot vi potrebujete njega. ŠČITI VAS PRED DEPRESIJO!


Mar menite, da je družba edino, kar vam lahko ponudi vaš hišni ljubljenček? Pomislite še enkrat. Nove študije kažejo, da ljudje, ki imajo doma žival − naj je to pes, mačka, ptica, konj, bela miška, ribica, zajček ali kakšno drugo bitje –, že samo zaradi tega živijo daljše in srečnejše življenje …

Ali veste, kakšno terapijo toplo priporočajo ljudem, ki ne zdržijo brez čokolade? Božanje hišnega ljubljenčka, saj spodbuja izločanje iste možganske snovi, feniletilamina, ki se sprošča tudi tedaj, ko jeste priljubljeno rjavo slaščico. Ponuja vam enako ugodje, le da brez maščobe in kalorij. Toda to še ni vse …

Manj bolezni
Neverjetno, toda resnično: otroci, ki odraščajo ob hišnem ljubljenčku, redkeje zbolijo za alergijami in astmo. »Najboljši način za zgraditev trdnega imunskega sistema je izpostavljenost alergenom v prvih letih življenja,« pravi raziskovalec Allan Beck iz newyorškega Univerzitetnega centra za preučevanje povezave med ljudmi in živalmi. Dejstvo je, da šoloobvezni otroci, ki imajo doma hišne ljubljenčke, znatno manj manjkajo v šoli od vrstnikov, ki nimajo te sreče. V nedavni raziskavi je 80 odstotkov takšnih malih srečnežev izjavilo, da jim hišni ljubljenčki pomagajo k boljšemu razumevanju s prijatelji in družino.
Avstralski raziskovalci so še ugotovili, da se ljudje, ki imajo doma psa ali mačko, manj nagibajo k povečani ravni trigliceridov in holesterola v krvi, in sicer ne glede na način prehrane. Posledično ti ljudje redkeje zbolijo za boleznimi srca in ožilja

Občutek topline in skrbnosti
Ljudje, ki vsak dan peljejo na sprehod psa, so seveda telesno dejavnejši in torej bolj zdravi od tistih, ki le poredko vstanejo s kavča. Toda s tem ni možno razložiti presenetljivih izidov nedavne kanadske študije. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so ljudje, ki imajo žival, ne glede na to, za katero žival gre, v boljši telesni in splošni zdravstveni kondiciji, kar razlagajo z občutkom odgovornosti, topline in skrbnosti.

Ljubijo nas takšne, kot smo
Vsi vemo, da že pogovor s prijateljem o tem, kar nas tišči, olajša naše težave. Toda raziskave kažejo, da čas, ki ga preživimo z ljubljenčki, zaleže še veliko bolj. V neki študiji so ljudje, ki so bili pod stresom, denimo takrat, ko so jih lovili terminski roki, izražali večjo umirjenost in učinkovitost, če so bili z njimi njihovi ljubljenčki, kot če je podpora prihajala od tesnega prijatelja ali zakonskega partnerja. Znanstveniki sklepajo, da je morebitno pojasnilo tega presenetljivega dejstva v tem, da nas živali ne obsojajo, ampak nas sprejemajo in ljubijo takšne, kot smo.

Znižajo tesnobo
Hišni ljubljenčki zagotavljajo dvojno zaščitno ograjo pred depresijo in slabo voljo. V študiji, ki so jo opravili na Univerzi Kolumbija, so odkrili, da se val serotonina, prolaktina in oksitocina (pomembni hormoni, ki preprečujejo črne misli in slabo voljo) dvigne že po 15 minutah igranja s priljubljeno živaljo. Druga študija, pod katero se je podpisala raziskovalna skupina ameriškega medicinskega centra UCLA, odkriva, da se raven tesnobe že po dvanajstih minutah božanja hišnega ljubljenčka zniža za 24 odstotkov.

Pogovarjajte se z živalmi
Raziskovalci newyorške državne univerze so skupini frustriranih borznih posrednikov podarili psa ali mačko, s katerim so preživeli pol leta. Kaj se je zgodilo v tem obdobju? Kljub hudemu stresu in napetim položajem je borznim posrednikom padel krvni tlak za 50 odstotkov! Znanstveniki so to pojasnili s sproščenostjo, ki jo ljudje občutimo ob stiku z naravo, navzočnost živali pa je nekakšen stik z naravo, ki je na voljo, kadarkoli si zaželimo.
V študiji, objavljeni v Britanski reviji kraljevega medicinskega društva, so upokojenci, ki so dobili v dar psa ali mačko, že po mesecu dni občutili za polovico manj zdravstvenih težav, kot so bolečine v sklepih, visoka temperatura, glavoboli, išias, razbijanje srca, nespečnost, prehlad in gripa.


Nimate ljubljenčka?

Zadošča, če božate tujega dlakavega prijatelja − že v 15 minutah vam bo krvni tlak padel za približno deset odstotkov. Lastniki hišnih ljubljenčkov redkeje potrebujejo zdravnika kot ljudje, ki nimajo živali. Medtem ko raziskave potrjujejo, da osebe z ljubljenčkom v obdobju petih let (ali še dlje) najredkeje obiščejo zdravnika, se je pokazalo, da se ljudje, ki posvojijo žival, takoj počutijo bolje: število obiskov pri zdravniku se zmanjša za deset odstotkov. Lastniki malih živali privlačijo tudi druge ljudi, saj izhajamo iz prepričanja, da so ljudje, ki imajo radi živali, bolj prijazni, simpatični in skrbni.

Raven tesnobe se že po dvanajstih minutah božanja hišnega ljubljenčka zniža za 24 odstotkov.

Nedavna študija, v kateri je sodelovalo 600 lastnikov in lastnic mačk, je pokazala naslednje:
- 82 odstotkov jih je izjavilo, da jim mačke pomagajo premagovati stres.
- 75 odstotkov raje deli svoja čustva z mačko kot s prijateljem.
- 62 odstotkov jih trdi, da jih mačka varuje pred osamljenostjo.
- 60 odstotkov jih ne moti neprijeten zadah iz mačjih ust, to pa ne velja za partnerjev zadah.
- 55 odstotkov jih brez besede potrpi, če jim mačka ukrade skoraj celo odejo, jezijo pa se, če jim to naredi partner.

TK

Na vrh



Skrite nevarnosti eteričnih olj za domače ljubljenčke

po članku prehranskega svetovalca Mela Possehla iz Natural News)


Ljudje vse pogosteje uporabljajo eterična olja ne le za aromaterapijo, temveč tudi za zdravljenje in lajšanje manjših zdravstvenih tegob. Žal pa učinek teh olj na domače ljubljenčke ni vedno samo pozitiven


V zadnjem času se je več pisalo o čajevcu (Melaleuca alternifolia oz. Tea tree). Dobronamerni lastniki so to olje uporabljali za kožne težave, denimo ugrize insektov in praske. Zadeva se je pogosto končala z obiskom pri veterinarju, saj so živali začele kazati znake zastrupitve, n.pr. ataksijo (moteno usklajenost in nekordiniranost gibov), slabotnost mišic, drhtavico, bruhanje in depresijo.


Kriva je precejšnja nepoučenost na tem področju. Vse več ljudi se zateka k naravnejšemu načinu življenja. Temu sledijo podjetja, ki zaradi zaslužka dajejo na trg množico izdelkov. Mnogi od teh vsebujejo tudi eterična olja in to velja tudi za izdelke, namenjene domačim ljubljenčkom. Povprečen uporabnik zlahka dobi vtis, da so vsi ti izdelki enako dobri in varni, čeprav to v resnici niso.


Uporaba brez znanja je lahko nevarna


Bolšnik (Hedeoma pulegioides) se na primer veliko uporablja za odganjanje bolh. Pa vendar pri ljudeh povzroča splav, hkrati pa je tudi toksin za jetra in ledvice. Torej ni ravno nekaj, kar bi si želeli imeti v svojem domu.

 

Tudi številni izdelki za mačke vsebujejo eterična olja. Žal mačji gospodarji ne vedo, da se z uporabo takšnih izdelkov lahko v mačjem organizmu nabirajo toksini, ki počasi a vztrajno vodijo do odpovedi notranjih organov. Mačja jetra niso zmožna predelovati toksinov enako kot človeška (in tudi ne kot pasja), in zanje predstavljajo toksine tudi terpeni, fenoli in ketoni, ki so neizogibne kemične sestavine eteričnih olj. Škodljivi učinki so lahko vidni takoj, lahko pa se kopičijo leta.


Znano je, da so tudi ptice zelo občutljive na razne vonje in njihove delce, ki lebdijo v zraku, zato eterična olja lahko škodijo tudi njim. Gillian Willis, toksikologinja iz Vancouvra, je bila priča že številnim primerom ptičjih zastrupitev. Med drugim primeru skobčevke, ki ji je lastnica, ko je na papigini nogi opazila odrgnino, na kožo kanila kapljico olja čajevca. Papiga je postala depresivna in je kljub veterinarski intervenciji v 24 urah poginila zaradi odpovedi dihal. Že samo razprševanje esenc v zraku okoli njih ima lahko hude posledice.


Kljub vsemu tudi nekaj koristi


Čeprav vse skupaj na prvi pogled zveni zelo strašljivo za ljubitelja živali, ki se navdušuje tudi za eterična olja, pa ni vse tako črno. Potrebno je le nekaj znanja, pa lahko esence uporabljamo tudi na svojih živalih ali v njihovi bližini.


Izberimo pravo eterično olje


Najpogosteje je vir težav to, da eterična olja niso stoodstotno čista. Za izdelavo pol kilograma sivkinega eteričnega olja (Lavandula angustifolia) je denimo potrebnih kar 50 kilogramov rastline. Da bi se izognili tako visokim stroškom, izdelovalci naravne esence pogosto pomešajo z drugimi snovmi, naprimer jojobinim oljem, včasih pa tudi s sintetičnimi dišavami in celo olji na osnovi naftnih derivatov (t. i. mineralnimi olji). Ko se odločate za zdravljenje sebe, svoje družine in svojih domačih ljubljenčkov z eteričnimi olji, je resnično življenjskega pomena, da uporabljate le povsem čista, stoodstotno naravna olja.

 

Kako se lahko o tem prepričate:

  • eterično olje ne sme biti mastno na otip in ne sme puščati mastnih sledi
  • na ovojnini morajo biti navedeni splošno ime (n.pr. sivka) in dvodelno latinsko ime (n. pr. Lavandula angustifolia), država porekla, destilacijska metoda, del rastline, ki je bil za destilacijo uporabljen, številka serije, količina olja v steklenički, kontaktni podatki izdelovalca, način pridelave rastline, predvsem pa besede "100 % čisto eterično olje"
  • če je olju dodano drugo olje ali mešanica olj, mora biti to na ovojnini natančno navedeno
  • navadno o kakovosti olja priča tudi cena
  • če je naprodaj več različnih eteričnih olj v stekleničkah enake velikosti, cene ne smejo biti za vsa olja enake. Drugače povedano, če imajo v trgovini 20 različnih olj v 5 ml stekleničkah, cena pa je za vsako vrsto 6 evrov, ste lahko trdno prepričani, da so vsaj nekaterim od teh olj primešane druge sestavine


Uporaba kakovostnih eteričnih olj pri domačih ljubljenčkih


Ko ste nabavili eterično olje, o čigar kakovosti ste se trdno prepričali, je treba poskrbeti še, da ga boste res pravilno uporabili. Esence so lahko zelo zdravilne in v veliko pomoč, ob napačni uporabi pa lahko tudi škodujejo. Ne pozabite: samo zato, ker je neka snov naravna, to še ne pomeni, da je vedno tudi varna.


Eteričnih olj iz naslednjih rastlih ne smemo NIKOLI uporabiti pri živalih:
janež, nageljnove žbice, česen, hren, brin, timijan, zelenka in rman.


Med olja, ki jih lahko uporabljamo, prištevamo: cedrovo, kamilično, evkaliptovo, ingverjevo, sivkino, mirino, vrtnično in baldrijanovo. (Na obeh seznamih so samo nekateri od glavnih primerov, nikakor pa seznama nista dokončna).


Pri psih lahko olja uporabimo na več načinov, od aromaterapevtske kopeli do pomirjanja živcev s pomočjo razprševanja. Pri tem ne smete pozabiti na naslednje:

  • Vaš pes vam ne more povedati, ali mu zadeva pomaga ali ne. Zato je vaša naloga, da pozorno spremljate njegove reakcije. Ne spreglejte, če se začne pretirano praskati, če vam s smrčkom nakaže, da ga vonj moti, ali če postane živčen oziroma začne cviliti. 
  • Olje morate vedno razredčiti. Na splošno za psa zadošča okoli 25 % jakosti olja, kakršno bi uporabili pri človeku.
  • Zaužitje eteričnih olj za pse ni priporočljivo.
  • Na mladičih, mlajših od 8 tednov (velja za velike pasme) oziroma pri manjših pasmah mlajših od 10 tednov, neposredna uporaba olj ni priporočljiva. Raje uporabite hidrosol (vodno raztopino).
  • Olje začnite uvajati postopno.
  • Če je nekaj dobro za velike pse, to ne pomeni, da je dobro tudi za majhne. Upoštevajte velikost, pa tudi pravilo, da je pri zdravljenju z eteričnimi olji manj pogosto "več".
  • Pri hudo bolnih, slabotnih in starih psih ter pri brejih samicah je podobno kot pri ljudeh potrebna še dodatna previdnost. Takim psom ne dajte enako velikega odmerka kakor zdravi živali enake velikosti.
  • Eteričnih olj nikoli ne uporabljajte blizu oči, ust, smrčka in genitalij.


Uporaba eteričnih olj pri mačkah


Kot že omenjeno, so mačke še posebej občutljive. Škoduje jim lahko že pršenje z eterišnimi olji po zraku ali uporaba teh olj kot čistil. Poskrbite, da se bo mačka vedno lahko umaknila v drugo sobo, s "čistim" zrakom. Eterična olja tudi ne smejo priti v stik z njihovo kožo ali dlako, saj njihova jetra teh snovi niso zmožna presnoviti.


Najvarnejša oblika za uporabo pri mačkah so že omenjeni hidrosoli. (Mimogrede, hidrosoli so primerni tudi za manjše domače ljubljenčke, kot so hrčki, morski prašički in zajci; raztopino za te živali razredčite na 50 % koncentracije, uporabljene za mačke).


Ptic tem oljem ne smemo izpostaviti, ker so nanje izjemno občutljive. Že same vonjave v zraku bi jim lahko škodovale. V izjemnih primerih lahko uporabimo skrajno razredčen hidrosol. Za ribe v akvariju pa so olja docela neprimerna. Ker niso topna v vodi, bi se ribam prilepila na kožo in povzročila hude zdravstvene težave ali celo smrt.


Ob tem velja še omeniti, da kroži po spletu veliko napačnih informacij, zato bodite previdni in se ne zanašajte slepo na vsako informacijo, ne da bi jo preverili.


Z nekaj znanja in previdnosti je lahko aromaterapija zelo koristna ne le za nas ampak tudi za naše živali.


Referenca: Bell, Kristen. Holistic Aromatherapy for Animals. Findhorn-Forres, Scotland: Findhorn Press, 2002.

 

Na vrh



MALA ŠOLA MASAŽE , 1. DEL

Povzeto po knjigi The Healing Touch for Dogs avtorja dr. Michaela W. Foxa


Komentar PovejNaprej.Net: Sodobna znanost je z raziskavami potrdila, da ima masaža zdravilne učinke. To ni bilo dokazano le za ljudi, ampak tudi za živali. Poleg tega masaža ugodno vpliva tudi na maserja. Če masiramo svojega domačega ljubljenčka, to ustvarja posebno vez in krepi zaupanje. Ker pri nas storitev masiranja psov (in mačk) še ni razširjena, smo se odločili, da bomo objavili napotke, ki bodo bralcem pomagali, da sami postanejo strokovno usposobljeni maserji. Nekaj bomo napisali tudi o diagnostični masaži, t.j. masaži, s katero ugotavljamo bolezni svojega psa. Naša Mala šola masaže bo potekala v 4 delih.

Seveda nikjer ni napisano, da svojega novo pridobljenega znanja ne smemo uporabiti tudi na ljudeh :-)



Namesto uvoda


O "čudežnem" učinku masaže na živali sem se prvič prepričal leta 1970, ko sem preučeval vedenje volkov in sem moral zdraviti eno od svojih volkulj, ki je bila udeležena v mojih raziskavah. Volkulja se je okužila z virusom pasje kuge in zbolela za encefalitisom - hudim vnetjem možganov. Bila je res hudo bolna in se ni odzivala na običajne metode zdravljenja. Moje prejšnje izkušnje s psi, ki so dobili to bolezen, so bile še v vsakem primeru negativne, na veterinarski fakulteti pa so nas učili, naj takšne živali evtanaziramo. Vendar mi nekaj ni dopustilo, da bi se vdal. V nekem trenutku sem se zaradi nemoči, nekakšne slutnje in tudi zaradi pozitivnih izkušenj, ki sem jih z masažo imel pri ljudeh, pri bolni volkulji odločil poskusiti z masažo.


Seveda sem bil sprva zelo previden in sem jo masiral zelo nežno in zadržano. Pri tem sem ves čas oprezal za njenimi odzivi. Zdelo se je, da v mojih masažnih gibih in tihem prigovarjanju uživa. Na začetku sem ji rahlo zmasiral mišice okoli vratu in glave, saj so bile zaradi pogostih napadov krčev močno napete. Odzvala se je pozitivno, saj se je sprostila in zaspala.


Toda iz ure v uro je postajala vse šibkejša; krči so se širili po vsem telesu in sunki drhtavice so ji pretresali ude. Zato sem ji zmasiral še tačke, nato pa izvedel vzdolž njene hrbtenice navzdol in navzgor globinsko masažo. Ker sem imel občutek, da jo to sprošča in ji vrača energijo, sem jo še naprej redno vsake tri ure masiral 15 minut. To sem počel pet dni, noč in dan. Ne morete si predstavljati mojega veselja in zadovoljstva, ko sem spoznal, da ima masaža nanjo tudi zdravilne učinke!


Vendar zdravljenje ni bilo preprosto, saj ga je dodatno zapletalo dejstvo, da je imela volkulja zadnji dve nogi paralizirani. Kadar je želela piti ali izprazniti mehur oziroma črevo, mi je to nakazala z različnimi gibi glave. Več dni zapored sem ji moral ročno prazniti mehur. Toda ob redni vsakodnevni masaži - še zlasti masaži zadnjih tačk in hrbtenice - je postopno pridobivala nazaj nadzor tudi nad mehurjem in mišični tonus se ji je povrnil. Šibkost zadnjih okončin ji je delno ostala, vendar se je naučila to dobro kompenzirati.


Zgodba ima srečen konec. Volkulja si je opomogla brez zdravil, z izjemo injekcij glukozne fiziološke raztopine in fenobarbitala, ki je pomagal obvladovati krče. Preživela je še osem aktivnih let in nekaj mesecev po okrevanju od bolezni, ki bi jo kmalu pokončala, povrgla leglo zdravih mladičev.


Po tem sem masažo s pridom uporabil še neštetokrat. Moji bolniki so bili psi in mačke z najrazličnejšimi zdravstvenimi težavami, od splošnega pomanjkanja vitalnosti, okrevanja po bolezni ali posledic staranja, do specifičnih težav, kot so artritis, zvini in pooperativno zdravljenje zlomljenih okončin. Na podlagi svojih izkušenj in tudi čvrste medicinske znanstvene osnove danes verjamem, da je masaža eden bistvenih sestavnih delov holističnega zdravljenja domačih ljubljenčkov. Poleg tega, da deluje zdravilno, pa tudi pomaga zbliževati žival in njenega skrbnika.


Iz masaže naredite ritual


Pri tem dosledno upoštevajte naslednja pravila:

  • Potrebna sta čas in potrpežljivost. Če masirate mladičke, vpletite vmes še umirjeno igro in naj masaža ne traja dlje kot nekaj minut. Pri psih, starih šest mesecev in več pa lahko trajanje masaže postopno podaljšate na 10, 15 ali celo 20 minut.
  • Med masažo se z živaljo pogovarjajte s tihim, pomirjujočim glasom.
  • Ko iz rahle masaže prehajate na globinsko mišično masažo, spremljajte odziv vašega ljubljenčka in če odreagira z napetostjo, pritisk takoj popustite.
  • Pohvalite ga za sproščenost. Morda boste celo začutili, kako se vajini energiji združujeta v sinergiji.
  • Masaži namenite poseben čas in prostor. Če je žival pravkar jedla, ali pričakuje hranjenje oziroma sprehod, čas za masažo ni najbolj primeren.
  • Izklopite telefon in vključite tiho glasbo, ki bo zakrila morebitne moteče zvoke iz soseščine ter tako živali kot vam pomagala k sprostitvi.
  • Ne vrzite puške v koruzo! Nekateri psi (mačke redkeje) se z masažo preprosto ne morejo sprijazniti; vrzok je lahko njihov temperament, travma iz preteklosti ali način vzgoje. Poskušajte še naprej, kajti kar na lepem si boste morda nepričakovano pridobili njegovo zaupanje. In ko dosežete to, boste resnično lahko dosegli navidez neverjetne stvari.


Nekaj pravil, ki si jih pri masaži velja zapomniti:

 

  1. Žival na masažo navajajte postopoma, da se privadi vaših dotikov po celem telesu.
  2. Vedno začnite masažo z božanjem, za sprostitev. (Strokovni izraz za to je effleurage.)
  3. Faza sproščanja je pomembna tudi zato, ker sprosti tudi vas.
  4. Po uvodu sledi masaža hrbta: začnemo jo na tilniku in se polagoma pomikamo proti križu in trtici.
  5. Sledi masaža glave in vratu ter obraznih in čeljustnih mišic.
  6. Naslednji korak je masaža ramen in prednjih tačk.
  7. Zatem se lotimo masaže prsi in trebuha.
  8. Masažo zaključimo z boki in zadnjimi tačkami.

Masažne tehnike


Ker imajo različni deli telesa različen razpored mišičja in kit, uporabljamo zanje različne masažne gibe. Pred začetkom masiranja odstranite z rok ves nakit, vključno z zapestno uro in prstani. Vaši nohti ne smejo biti tako dolgi, da bi z njimi lahko žival ranili ali opraskali.


Za razliko od človeške masaže pri živalih ni treba uporabljati masažnega olja.

  1. Gladenje (effleurage): s plosko dlanjo. Začnemo počasi in zelo narahlo. Postopno povečujemo tako pritisk kot pogostost gibov. Dlani lahko menjavamo, vedno pa gladimo v smeri dlake.

  2. Masaža s prstnimi konicami (tapkanje)

  3. Akupresura (pritiskanje na akupresurne točke)

  4. Globoka masaža mišic (gnetenje oz. petrissage)

  5. Drgnjenje

  6. Zaključni gibi


Kaj je še pomembno


Dober maser je umirjen, zbran in vedno pozoren na odziv masiranca


Pri masaži (in to ne samo pri masaži psa!) je izjemno pomembno psihično stanje maserja in njegova pripravljenost na masažo. Raztresenost, živčnost in neubrano stanje duha lahko povzročijo več škode kot koristi. Če je umirjen in dobro razpoložen maser, se bo hitreje umiril tudi masiranec in tok njegove energije se bo uskladil z energijo maserja. In nasprotno, masiranec bo čutil njego napetost in nezbranost. Zato se na masažo vedno psihično pripravite.


Vedno bodite pozorni na odziv masiranca. Vaš pes bo verjetno trznil ali zagodrnjal, če boste med masiranjem pritisnili na posebej občutljivo ali celo bolečo točko. Na takšnih mestih je celo lahkoten dotik lahko neprijeten. Toda ker vlada med vašo živaljo in vami globoko zaupanje, boste tudi takšne nevšečnosti hitro premagali.


Kaj pa, če je vaš kužek preobčutljiv in se dotikov boji?


V nadaljevanju podajamo seznam pomembnih pravil za masažo psov, ki so nemirni in preobčutljivi za vse dražljaje oziroma se bojijo tudi najrahlejših dotikov po telesu:

  • Skrivnost uspeha je potrpežljivost in vztrajnost. Naj ponovim: ne vrzite puške v koruzo!
  • Pes naj masažo dojema kot igro, ne kot hudo resen projekt, ki ga je za vsako ceno treba izvesti. Ne sledite načelu "nič hudega, če boli, gre namreč za tvoje lastno dobro".
  • Živali nikoli fizično ne prisilite k masaži ali k določenemu položaju.
  • Uvod naj bodo božanje in pomirjujoči gibi; počgečkajte psa po trebuhu, počohajte ga za ušesi ali na drugem mestu, kjer mu je to v poseben užitek. Potem izvedite nekaj masažnih gibov na zadnjem delu trupa in tačkah, zatem ga spet nekajkrat igrivo počohljajte.
  • Nikoli ne poskušajte že v prvem poskusu izvesti celotnega postopka masaže. Pes bo kmalu začutil blagodejne učinke žgečkanja, čohljanja in gladenja, zato bo naslednjič bolj pripravljen na masiranje in bo prenesel že nekoliko daljšo masažo.
  • Če je pes popolnoma nepripravljen sodelovati iz neposlušnostnih razlogov in skuša vsako priložnost spremeniti v norenje, rokoborbo in prekopicevanje ali vam celo "igrivo" grize roko, je čas za nekaj osnovnih ukrepov za zagotovitev poslušnosti. Res ga k masaži ne smete prisiliti, vendar tudi on vam ne sme vsiljevati, kaj bosta skupaj počela. Z odločnim glasom ga opozorite in po potrebi uporabite roke, da ga pripravite k mirovanju (položaj 'sedi' ali 'lezi/prostor'). Šele ko bo poslušen, boste naredili prvi korak k umiritvi in postopnem pripravljanju na stanje dovzetnosti za masažo.


Brez avtoritete tudi zaupanja ni.


Osnovni principi masažne terapije, ki jih morate poznati


Zdaj je znanstveno dokazano, da lahko masaža sproži različne naravne procese samozdravljenja v telesu. Albert Schweitzer je nekoč dejal, da dober zdravik preprosto prebudi "našega notranjega zdravnika". In kakšen je dober zdravnik? Vsekakor tak, ki zaupa vase in v svoje metode.


In kako vemo, da masažna terapija našemu kužku koristi? Novejše raziskave so pokazale, da tako kot ljudje tudi živali v določenih situacijah proizvajajo v telesu opiatne snovi (endorfine in enkefaline), pa tudi prostaglandine. Te snovi skupaj z drugimi hormoni, kot so adrenalin, noradrenalin in kortikosteroidi, sodelujejo v reakcijah organizma na fizični in psihični stres ter v postopkih prilagajanja organizma na stres.


Med masažo se sproščajo omenjene snovi, ki v telesu sprožajo evforijo, analgezijo (lajšanje ali izginotje bolečin) in sprostitev. Obenem masaža pomirja, vzpostavlja ravnovesje in sproža proces samozdravljenja.


Nikakor nepomebno ni tudi dejstvo, da so s poizkusi dokazali, da mladi psi (podobno kot otroci) ob pomanjkanju ljubečega dotika človeške roke hirajo. Po mnenju nekaterih terapevtov pa je dotik živalim potreben tudi iz čisto bioloških razlogov - ker je tak zunanji "input" nujen za delovanje njihovih bioelektričnih energetskih polj.


In ne nazadnje, za vašega psa je močno zdravilna tudi vaša ljubezen.

Prihodnjič: MALA ŠOLA MASAŽE, 2. DEL, ki bo prikazal koristi masaže in tudi nekatere konkretne tehnike masiranja.


Na vrh


Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov