Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul

VPRAŠALI STE

Ali bo pes zaradi take hrane postal bolj agresiven?

Zakaj je potrebna tako stroga higiena v kuhinji?


So surove kosti sploh primerne za kužke majhnih pasem, in če so, katere?

Kakšna naj bi bila hrana za zelo aktivne pse?



V: Vse to, kar ste napisali o naravni prehrani, je slišati zelo v redu. Toda ali ne bo hranjenje s surovim mesom in kostmi naredilo mojega psa bolj agresivnega in krvoločnega?
                                                                                                                                                  Branko iz Ljubljane


O:
Nikakor ne. Če je pes seveda že prej rad davil sosedove piščance in jih nato surove požrl, zdaj zaradi naravne prehrane ne bo postal nič drugačen. Sicer pa se njegov značaj zaradi tega, ker bo dobival bolj zdravo hrano, ki je zanj in za njegovo vrsto genetsko bolj primerna, ne bo spremenil. Če bi surova hrana naredila pse krvoločne in jim spodbudila ubijalski nagon, se (v času, ko so jedli izključno le takšno hrano) ne bi pustili udomačiti in se spremeniti v naše zaščitnike, pastirske pse in naše zveste družabnike pri delu, športu in družinskem življenju.

Povedati je potrebno le to, da so v družinah, kjer imajo več psov, v nekaterih primerih opazili, da psi bolj ljubosumno čuvajo svojo porcijo hrane (mogoče zato, ker jim je hrana zdaj veliko bolj pri srcu!) Kako boste v takšnem primeru ravnali, je odvisno od tega, kako močan je vaš položaj alfe v krdelu. Morda bo zaleglo opozorilo. Pse lahko med hranjenjem tudi razporedite bolj narazen. V skrajnem primeru naj dobijo hrano v ločenih prostorih, vsak v svojem pesjaku itd.

Tudi če se psi med seboj dobro razumejo, je priporočljivo prepovedati, da bi stikali drug drugemu po posodi za hrano, medtem ko še jedo. Polizati tujo skledo je seveda nekaj najslastnejšega na svetu, ampak to jim dovolite šele, ko je vsak svoje že pojedel.




  V: Čistoča v kuhinji je potrebna v vsakem primeru. Zakaj torej tako  poudarjate potrebo po čiščenju in dezinfekciji?

  O: Hvala za vprašanje. Za poudarjanje pomena čistoče, kadar imamo v kuhinji (in drugod) opraviti s surovimi kostmi in občasno z mesom, obstaja več razlogov. Prvi in najpomembnejši je ta, da je prebavni sistem psov (in njihovih sorodnikov) ter ostalih karnivorov, n.pr. mačk, precej krajši od človeškega in veliko bolj kisel. Močna želodčna kislina ne pomaga le pri prebavi mesa, temveč tudi uniči raznovrstne bakterije. Človek je nekoč v davni preteklosti verjetno odpornost na salmonelo, Escherichio coli in kampilobakter premogel, saj  je na stotisoče let tudi sam jedel surovo meso. Danes te odpornosti nima več in mora ukreniti vse, da se okužbi z njimi izogne.

Drugi razlog je ta, da ima pse verjetno tudi veliko mladih ljudi, ki morda ne kuhajo prav veliko in v kuhinji niso tako izkušeni oziroma še ne poznajo vseh nevarnosti, ki tam lahko prežijo. Še zlasti morajo pazti mlade družine, kjer so na udaru lahko otroci. Tudi starejše osebe z znižano imunsko odpornostjo se morajo tovrstnim bakterijskim okužbam skrbno izogibati.

Tretji razlog je to, da kontaminacija z bakterijami seveda s prostim očesom ni vidna, in da so ljudje navadno prepričani, da so bili dosti bolj previdni, kot so bili v resnici. To je dokazal poskus, ki so ga v Veliki Britaniji posneli za televizijo. Surovega piščanca so premazali s posebno snovjo, ki je prostemu očesu nevidna in jo je možno videti le pri ultravioletni osvetlitvi. Tako premazanega piščanca je nato mlada mamica pripravila v svoji kuhinji. Pri tem je še posebej pazila, saj je imela majhnega otroka in je v isti kuhinji pripravljala tudi hrano zanj. Test je pokazal, da so se bakterije kljub pazljivosti prenesle na 38 predmetov in povrršin v njeni kuhinji, med drugim so se znašle tudi na steklenički za hranjenje dojenčka. Zato menimo, da opozarjanja na maksimalno pazljivost ni nikoli preveč.

Na srečo obstaja veliko poceni čistilnih in dezinfekcijskih sredstev, ki jso neškodljiva za okolje. Na prvem mestu je zagotovo beli vinski kis za vlaganje. Dobi se v koncentraciji 4 % in 9 % ocetne kisline. 4 % je popolnoma dovolj, 9 %-no raztopino torej razredčimo ali pa v manjši količini uporabimo za čiščenje bolj ogroženih mest. Beli vinski kis je primeren tudi za dodajanje vodi za brisanje tal.


                                                             ~ooo~

V: Ker prejemamo precej vprašanj lastnikov kužkov majhnih pasem, ki jih skrbi, katere kosti so primerne za njihove pse (in ali so sploh primerne), objavljamo tukaj obširnejši odgovor na vsa tovrstna vprašanja.

O: Kužki manjših pasem res ne bi mogli zmleti velikih in hudo trdih kosti, kakršne brez težav obvladajo njihovi veliki bratranci z ogromnimi čeljustmi. Toda surove kosti potrebujejo tudi majhni psički, zaradi encimov (ki bi jih toplotna obdelava sicer uničila) in tudi zato, ker je v kosteh kar 17 vrst vitaminov in mineralov. K sreči obstaja tudi za takšne manjše kužke kar nekaj izbire:

  • začnite s piščančjimi vratovi
  • čez 7 do 10 dni dodajte še kakšno surovo perutničko
  • dobra in varna izbira je tudi piščančji hrbet (lahko cel, če a je kužek res zelo majhen, presekajte hrbet napol in mu dajte le polovico; lahko tudi samo četrtinko, če je hrbet večji)
  • po eno kost od svinjskih reberc, saj so te kosti mehke (in seveda naj se kosti drži še malo mesa)

Kužku dajajte tudi sardine iz konzerve (toda obvezno odlijte olje, saj v te konzerve dajejo najslabša olja), nekaj jetrc, kakšno surovo jajce ali dve na teden, dvakrat ali trikrat na teden lahko tudi nekaj žlic probiotičnega jogurta (naravnega, brez dodatkov) ali kislega mleka ali kefirja.


Pomembna je pestrost, saj so vsa današnja živila zelo osiromašena hranil.


Sčasoma mu lahko daste tudi kakšno surovo kost od piščančjega bedra (spodnji del, kjer je manj mesa), seveda izbirajte primerno velikost. Po nekaj tednih krepljenja mišic z glodanjem - za to so bile pasje čeljusti v naravi tudi predvidene! - bo zmogel že veliko več. Opazili boste, kako spretno in s slastjo se loteva okusne naravne hrane.


Naj vas ne skrbi, da bi se s kostjo poškodoval. Surove kosti, ki so "žive" in zato ustrezno upogljive, so varne. Nevarne pa so kuhane in pečene.


Vse zgoraj naštete kosti so mehke in so torej "hrana". Absolutno nobene nevarnosti ni, da bi si vaš mali kužek ob njih zobe obrabil ali odlomil. Te kosti zagotovijo zdrave mišice glave, ramen, vratu, dobro prekrvavitev in izvrstno oskrbo tkiv s hranilnimi snovmi.


Obstaja pa še druga kategorija kosti - te se glodajo iz užitka in za zabavo. To lahko dobi večkrat na teden, najbolje po obroku. Primeren izbor za manjšega kužka so:

  • manjše svinjske kosti (ali narezane na manjše kose - dajte mu vsakič le en kos) ali
  • prav tako ustrezno narezane goveje navadne, t.j. nemozgove kosti. Nareže vam lahko mesar ali nasekate doma z majhno sekirico sami.

Takšne kosti so še vedno dovolj mehke, da jih lahko gloda. Nekateri kužki take kosti celo zgrizejo do konca in pojejo. To je vsekakor dobro zanje.

 

Mozgovo kost, ki je pa daleč najtrša, n.pr. govejo, telečjo... mu lahko privoščite enkrat ali dvakrat na teden, vendar jo po dolžini razsekajte na 4 dele (tako da je tudi mozeg razdeljen na 4 dele) in potem kužrk vsakokrat dobi en del. Te kosti so zelo trde, zato mu, ko poliže mozeg in kost obliže ter se malo poigra, kost vzemite in vrzite proč. To so edine kosti, ki bi pri dolgotrajnem in redno ponavljajočem se glodanju lahko teoretično v manjši meri obrabile zobke. Za oskrbo z mozgom so pa izvrstne.

Razumljivo in naravno je, da je za skrbnega lastnika prvi korak težak, ker se podaja v neznano in ker je takšna menjava hrane res korenita sprememba, tako za psa kot za psičarja. Ko so priče neverjetnim in naglim izboljšanjem zdravja, tudi pri psih, ki so bili prej navidez zdravi, pa ne bi nikoli več zamenjali nazaj. To nam potrjujejo elektronska pisma številnih zadovoljnih psičarjev.

 

Na vrh


V: Kakšna naj bi bila hrana za zelo aktivne pse?


O
: Glavni vir energije za pse niso ogljikovi hidrati (kot nas skuša prepričati zaslužkarska industrija pasje hrane), temveč maščobe. Seveda pa je treba poskrbeti, da so to zdrave maščobe, ki niso bile toplotno predelane. Če organizem preneha dobivati škodljive ogljikove hidrate, ki že za ljudi niso ravno dobri, za pse pa še toliko manj, se zelo hitro preusmeri na drug vir energije in začne tvoriti glukozo iz maščob. En del pa jo pridobi tudi iz beljakovin. Tako je telo vedno dobro oskrbljeno z energijo.


Kosti, ki so primarno živilo naravne pasje prehrane, v obilici vsebujejo oboje: maščobe in beljakovine! (Ne pozabite, da na prvem mestu ni surovo meso, pač pa surove kosti. Te vsebujejo kar 17 različnih vitaminov in encimov).

Izjemno pomemben pa je tudi izvor oziroma način "pridobivanja" hrane:

V živalski maščobi goveda itd. ki je bilo vzrejeno v množični industrijski reji, se nabirajo hormoni, antibiotiki, pesticidi iz koruze, ki jo dobivajo, in podobno. Ker maščoba privlači vse te nezaželene in včasih prav strupene stvari, seveda za pse ni dobra. Če torej ne morete zagotoviti mesa iz kakovostnih virov, potem je bolje, da kužku ne dajete veliko mastnih, mozgovih kosti, če pa dajete meso, pa mu maščobe obrežite. Razumeti je treba, da z živalskimi maščobami ni nič narobe, so zelo zdrave in našim živalim potrebne. Ampak če so jih v brezvestni reji (ki je tudi za krave, prašiče, piščance ... zelo nehumana) uničili, je bolje, da jih psu ne dajete.


V takem primeru dajajte več:

  • ribjega olja
  • surovega masla (po možnosti iz nepasteriziranega in nehomogeniziranega mleka)
  • kokosovega masla, ki je rastlinski vir z največ nasičenih maščob
  • doma narejenega jogurta ali kefirja iz polnomastnega, surovega mleka
  • jajc, ki v rumenjaku tudi vsebujejo zdrave maščobe (tudi jajca naj bodo po možnosti iz proste reje)
  • lahko tudi malo olivnega in lanenega olja


Deleža maščob v prehrani seveda ni treba povečati ne vem kako veliko. Za začetek bo že 5% več dovolj. Zagotavljamo, da bi to večini psov moralo zadostovati, če so še tako aktivni. Če bi pa opazili, da je malo shujšal, lahko dodate še kakšen odstotek več. In obratno, če bi se malo zredil, pa delež maščob rahlo zmanjšajte. Ne pozabite, da je surova hrana živa in zato neprimerno bolj izdatna od vsega drugega. Tako z manjšo količino dosežete izjemne rezultate.

Vsi tako hranjeni psi imajo že ob povprečni količini gibanja zelo poudarjene mišice. Dlaka se sveti, mišice pa so čvrste, napete in lepo oblikovane. Razlog je v tem, da dobijo s surovimi mesnatimi kostmi neuničene aminokisline, ki so sicer v kuhani hrani ali briketih skuhane in večinoma neuporabne. Lastniki poročajo, da se pes tudi gibje z veliko večjim užitkom kot prej.

 


Na vrh

 

Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov